OFF prijateljstva

OFF prijateljstva

Aktualno-politična novica
9. 8. 2016 - 15.00
 / OFF

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se mudi na obisku pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu v Sankt Peterburgu. Gre za prvi obisk turškega predsednika na tujem po poskusu državnega udara sredi prejšnjega meseca. Odnosi med Turčijo in Rusijo so sicer zaostreni od turške sestrelitve ruskega letala na sirsko-turški meji konec lanskega leta, Erdogan pa si po lastnih besedah z današnjim obiskom želi ponovno vzpostaviti normalne odnose.

V sosednji Siriji v mestu Alepo na severozahodu države obe vojskujoči strani krepita svoje sile. Vojska predsednika Bašarja al-Asada je v mesto pripeljala nekaj tisoč novih vojakov, del katerih naj bi predstavljali borci libanonskega Hezbolaha. Svoje sile v Alepu so ojačali tudi uporniki, ki so čez vikend uspeli prebiti vladni obroč okrog mesta. Trenutno sta obe strani v položajih, s katerih bi lahko z uspešno ofenzivo obkrožili nasprotnike. Preboj vladnega obroča okrog Alepa je eden večjih uspehov sirskih upornikov v zadnjem času, saj so s tem uspeli preprečiti poraz v edinem urbanem središču, ki ga še zavzemajo. Uporniško ofenzivo je vodila skupina Jabhat Fatah al-Sham, do nedavnega znana kot fronta al-Nusra, sirska podružnica mednarodne mreže al-Kaida. Združeni narodi med tem opozarjajo, da je v Alepu ujetih približno 2 milijona ljudi, ki jim grozi humanitarna katastrofa. Vojskujoči strani pozivajo naj vzpostavita humanitarno premirje.

Egiptovska vlada je naznanila 25 do 40 odstotno povišanje cene električne energije, odvisno od višine porabe. Ukrep je del reform, ki jih egiptovska vlada uvaja pod pritiskom Mednarodnega denarnega sklada, krajše IMF. S to mednarodno institucijo namreč potekajo pogajanja glede odobritve 12 milijard dolarjev vrednega posojila. IMF sicer zahteva popolno odpravo subvencij na električno energijo, gorivo in hrano, egiptovska vlada pa si prizadeva za njihovo postopno ukinjanje. IMF zahteva tudi devalvacijo egiptovskega funta, čemur se vlada upira zaradi visoke odvisnosti od uvoza hrane, ki bi bila posledično dražja.

Skok v Južno Ameriko. Kolumbijska vlada je naznanila širitev programa vračanja zemlje v šest novih provinc na jugu države. Izvajanje programa v provincah, ki so bile do nedavnega še pod delnim nadzorom uporniškega gibanja FARC, je del mirovnega dogovora med vlado in uporniki, podpisanega junija. Tekom kolumbijske državljanske vojne je bilo samo od leta 1985 razseljenih približno 6 milijonov ljudi, ki so za seboj pustili tudi svojo zemljo. V tem istem času se je povečala tudi koncentracija lastništva zemlje v rokah zemljiške elite, ki je pogosto delovala z roko v roki s paramilicami, ki so zapuščeno zemljo okupirale. Program vračanja zemlje stremi k vrnitvi te zemlje prvotnim lastnikom. Sooča pa se z mnogimi težavami. Od sprejetja leta 2011 je bilo v okviru programa vrnjenih le 70 tisoč hektarov zemlje. Za primerjavo: samo v letu 2013 naj bi bilo po podatkih Amnesty International zaplenjenih 8 milijonov hektarov zemlje. Poleg tega program predvideva vračanje le tiste zemlje, ki je bila zaplenjena od leta 1991 naprej.

Brazilsko zvezno sodišče je razveljavilo prepoved političnih protestov na olimpijskih igrah. Pravila organizatorjev letošnjih olimpijskih iger namreč določajo, da politične manifestacije na dogodkih niso dovoljene, na podlagi tega pa so oblasti s štadionov odstranile več ljudi, ki so s transparenti ali vzkliki protestirali proti vladi Michela Temerja. Na to so se odzvali državni tožilci, ki so sprožili postopek proti zvezni vladi, vladi zvezne države Rio de Janeiro in organizacijskem komiteju olimpijskih iger. Sodišče je razsodilo, da tovrstna cenzura lahko velja le za sovražni govor, ne pa za politični aktivizem, in oblastem naložilo njeno takojšnjo odpravo. Brazilski senat bo sicer danes razpravljal, ali začne postopek dokončne odstavitve bivše predsednice Dilme Rousseff, ki jo je začasno odstavil maja letos.

Zaključujemo v domači soseščini. Srbski premier Aleksandar Vučić je objavil seznam kandidatov za ministrska mesta v novi vladi. Večji del pomembnejših resorjev bodo vodili isti ministri kot do sedaj. Med te spadajo Nebojša Stefanović na notranjem ministrstvu, Ivica Dačić na zunanjem, Zoran Djordjević na obrabnem ministrstvu. Ostal bo tudi minister za finance Dušan Vujović, ki bo domnevno nadaljeval z varčevanjem v javnem sektorju, kar je bil eden od pogojev za 1,2 milijardi evrov težko posojilo Mednarodnega denarnega sklada Srbiji.

 

OFF sta pripravila Zwitter in praktikant Jernej.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.