Egiptovska vojska je po tistem, ko je v zadnjih tednih na ulicah mest proti predsedniku Mursiju protestiralo na milijone ljudi, voditelju države v ponedeljek dala 48-urni ultimat za odstop. Ker tega ni storil, je vojska znova pokazala svojo moč in Mursija odstavila s položaja. Mursi, ki se mu je mandat začel pred dobrim letom, je sedaj, po besedah predstavnikov vojske, v preventivnem priporu. Namignili so tudi, da mu grozi uradna obtožnica, vendar še ni povsem jasno, zaradi katerega dejanja. Gehad El Hadad, tiskovni predstavnik Muslimanske bratovščine, je prek Twitterja sporočil, da je vojska aretirala tudi dva vodilna politika stranke Muslimanske bratovščine Svoboda in pravičnost.

Mursi je ljudi pozval k umiritvi razmer, pri čemer je svojo odstavitev označil za državni udar. Napetosti v Egiptu sicer še zdaleč ni konec, saj prihaja po raznih koncih države do spopadov med pro mursijevimi privrženci in njegovimi nasprotniki. Do novih volitev v Egiptu verjetno še nekaj časa ne bo prišlo, do tedaj bo dolžnosti predsednika države opravljal predsednik ustavnega sodišča Adli Mansur, ki je že izrekel besede zaprisege.

Turško sodišče je včeraj razveljavilo načrt parka Gezi v Istanbulu, ki je bil nekakšen banalen povod za proteste, razširjene po vsej Turčiji. V obrazložitvi so zapisali, da se oblasti o projektu niso dovolj posvetovale z lokalnim prebivalstvom in da načrt krši veljavne zakone o varovanju kulturne dediščine ter uničuje identiteto trga Taksim in parka Gezi. Na zelenih površinah so namreč nameravali zgraditi nakupovalno središče. Naj spomnimo, da so demonstracije, ki so se začele 31. maja, kmalu prerasle v boj proti vse bolj avtoritarnemu in religioznemu vladanju predsednika Erdogana.

Prisilni obisk dunajskega letališča bolivijskega predsednika Eva Moralesa se je končal po 13 urah in tako je Morales pozno ponoči po lokalnem času iz Moskve prispel domov. Na letališču pri La Pazu je podal kratko izjavo, v kateri je dejal, da je že skrajni čas, da se nekatere evropske države osvobodijo severnoameriškega imperija, in da se oni ne bojijo, ker so suveren in dostojanstven narod. Letalo z Moralesom in nekaterimi drugimi visokimi bolivijskimi funkcionarji je moralo v Avstriji prisilno pristati po tem, ko so Španija, Italija, Francija in Portugalska zaprle zračni prostor zaradi suma, da je na krovu nekdanji analitik ameriške agencije za nacionalno varnost Edward Snowden. Izkazalo se je seveda, da ni tako. Glede na obveščevalno moč Združenih držav Amerike, ki Snowdna iščejo zaradi izdaje tajnih dokumentov o omniprezentnem vohunjenju, je jasno, da je šlo za razkazovanje moči na eni strani in pohlevnosti na drugi. Francoski predsednik Francois Hollande se je sicer že opravičil, češ da je prišlo do nasprotujočih si informacij o tem, kdo je na letalu. Menda ni vedel, da je na njem Morales.

Zgodba o razkritju tajnih dokumentov o vohunjenju ameriške Nacionalne varnostne agencije še zdaleč ne izgublja intenzivnosti. Iz ekvadorske ambasade v Londonu je tako prišla novica, da so pod mizo ambasadorke Ane Alban našli prisluškovalno napravo. Gre seveda za ambasado, v kateri že več kot leto dni prebiva ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange. Tam se je znašel potem, ko mu je Ekvador ponudil politični azil. Britanski minister za zunanje zadeve o prisluškovanju ni hotel dajati nobenih izjav.

Nadaljujemo z novico, povezano z Wikileaksom. Pred več kot dvema letoma je MasterCard skupaj z VISO, PayPAlom in Bank of America and Western Union blokiral finančne transakcije namenjene Wikileaksu. Takrat so pod pritiskom oblasti Združenih držav Amerike omenjene finančne inštitucije zadevo blokirale zaradi objavljanja tajnih diplomatskih depeš na strani. MasterCard je embargo, kot temu pravi Assange, prekinil. Donatorski prispevki so tako spet možni.

Vladni predlog odškodninske sheme za izbrisane, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, je za Civilno iniciativo izbrisanih prebivalcev popolnoma nesprejemljivo. 40 evrov za mesec izbrisa pa ni edina zadeva, s katero se izbrisani ne strinjajo. Pred jutrišnjim sestankom z ministrom Gregorjem Virantom smo govorili s soustanoviteljem iniciative Aleksandrom Todorovićem.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Todorović nadaljuje, da je sedaj ponovno odprta pot na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje