Grčija je pričela s procesom privatizacije, ki je pogoj za novi val finančne pomoči, izpogajan minuli teden pri mednarodnih posojilodajalcih v vrednosti 86 milijard evrov. Grška vlada je sprejela odločitev o predaji koncesij za upravljanje 14 regionalnih letališč. Koncesije v vrednosti dobre milijarde evrov bo odkupil nemški Fraport, ki bo z omenjenimi letališči upravljal naslednjih 40 let.

V luči vnovične privatizacije v Grčiji pa poteka tudi odločanje nekaterih evropskih parlamentov in ministrov držav z evrom o dokončni potrditvi novega paketa finančne pomoči. Nemški parlament je tako kot predzadnji pomoč potrdil. Odmeva predvsem izjava finančnega ministra Schaubla, ki je prepričan, da je Grčija zaradi procesa privatizacije na dobri poti, da vnovič pridobi zaupanje posojilodajalcev. Pridna Grčija.        

Rezultati šrilanških parlamentarnih volitev so razblinili upe nekdanjega predsednika Mahinde Radžapakse, da bi se vrnil v vrh državne politike. Volitve je razpisal njegov naslednik Maitripala Sirisena z namenom, da utrdi svojo moč v parlamentu in se osvobodi manjšinske vlade. Radžapaksa je stavil na zmago na parlamentarnih volitvah, s katero bi postal premier. Njegova stranka Združeno zavezništvo ljudske svobode je dobila 95 sedežev, vladajoča Združena nacionalna stranka pa 106. Za večinsko vlado bo morala slednja sestaviti koalicijo z eno izmed manjših strank.

Na sever, v Afganistan, Pakistan in Indijo. V dnevih, ko vse tri države praznujejo dan neodvisnosti, se retorika zaostruje. Pakistanska vlada je s povabilom kašmirskim separatistom na pogovore razburila indijsko. Naprej, naslednji teden bodo v New Delhiju potekali pogovori, na katerih bo sodeloval pakistanski svetovalec za nacionalno varnost, Sartaje Aziz. Pakistanska stran je napovedala pogovore o vmešavanju Indije v konflikt v pakistanski provinci Baločistan. Afganistanske oblasti pa so pozvale veleposlanika Pakistana na zagovor glede spopadov med varnostnimi silami obeh držav, ki se je zaključil z osmimi smrtnimi žrtvami na strani afganistanskih policistov, zaposlenih na meji.    

Če praznovanje neodvisnosti od nekdanje skupne kolonialne sile Indije ni združila južne Azije, drugod v luči skupnega sovražnika nastajajo nova zavezništva. Izrael bo Jordaniji prodal 12 brezpilotnih letal, s katerimi naj bi se arabska država borila proti Daešu, znanemu tudi kot Islamska država. Gre za prvo izraelsko prodajo orožja arabski državi.

Na vzhodnem koncu arabskega polotoka, v Katarju, pa večini tamkaj živečih večjo nevarnost od terorizma predstavljajo goljufivi delodajalci. In očitno bo še nekaj časa tako, saj je katarska vlada uveljavitev nove delavske zakonodaje, ki bi morala stopiti v veljavo z današnjim dnem, prestavila na november. Zakonodaja bi zapovedala redno mesečno plačilo migrantskim delavcem. Katarska vlada trdi, da mora podjetjem pustiti več časa, da se pripravijo na nova pravila. Katar se v luči gradbene mržnje zaradi priprav na svetovno nogometno prvenstvo sooča s pritiski, naj modernizira zakonodajo glede migrantskih delavcev.

Ljudje oziroma njihovi predhodniki pa so migrirali že v kameni dobi, in sicer iz dreves na tla. Arheologi so v Tanzaniji odkrili najstarejšo kost iz človeške dlani, ki namiguje na anatomijo, podobno homo sapiensu. Z odkritjem kosti, stare približno 2 milijona let, se sprememba anatomije človeške roke v našem razumevanju premika za 400 tisoč let v preteklost. Takšna oblika dlani je mnogo bolj primerna za uporabo orodij kot plezanje po drevesih, zato izboljšuje tudi naše razumevanje glede vprašanja, kdaj so človečnjaki drevesno bivanje zamenjali za bolj pritlehno.

Iz dreves na tla, iz tal pa v podzemlje. V bližini bolivijskega mesta Tacacoma so protestniki zasedli rudnik zlata. Trdijo, da je rudarsko podjetje prekršilo dogovor glede kompenzacije za izkoriščanje bogastva na njihovi zemlji. Po prihodu policije, ki je z blagoslovom sodišča protestnike želela izgnati, se je reševanje spora nadaljevalo z nasiljem.

Selimo se preko bolivijske jugozahodne meje. V Čilu, kjer ob sumu utajevanja informacij s strani vojske že leta potekajo preiskave zlorab v času Pinochetovega režima, bo ustanovljen Oddelek za človekove pravice. Deloval bo znotraj čilenske vojske in bo aktivno sodeloval pri približno tisočih trenutno odprtih preiskavah ugrabitev, umorov in mučenj, za katere so domnevno odgovorni Pinochetovi agenti. Število umorjenih oziroma izginulih oseb se giblje okrog 3 tisoč, mučenju pa je bilo podvrženih približno 38 tisoč ljudi.  

Ob svetovnem dnevu humanitarnosti se na Ptuju odvija kongres v organizaciji Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij. Tema letošnjih pogovorov je meja humanitarnosti v socialni državi. Več o razlogih, ki so botrovali izboru tematike, predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Tereza Novak:

Izjava

OFF sta pripravila Zwitter in vajenka Katja.