Združeni narodi so pozdravili ponedeljkov podpis premirja med Eritrejo in Etiopijo ter v poročilu potrdili, da je sedaj mogoče revidirati ukrepe proti Eritreji. Ta se namreč od leta 2009 sooča z mednarodnimi gospodarskimi sankcijami in embargom na orožje zaradi domnevnih povezav s somalijsko militantno skupino Al-Šabab, kljub temu da poročilo ZN izpred dveh let zaključuje, da o takšnih povezavah ni dovoljšnjih dokazov. Etiopija, Džibuti, Somalija, Združene države Amerike in Velika Britanija so namreč vseeno zahtevali razširitev sankcij. Etiopija in Eritreja sta bili med letoma 1998 in 2000 v vojni zaradi ozemeljskega spora, ZDA pa so se postavile na stran Etiopije. Po ponedeljkovem sporazumu sta državi naznanili odprtje ambasad in pristanišč ter vzpostavitev letov in telekomunikacij med obema državama. Kljub temu je v lanski resoluciji o podaljšanju sankcij kot pogoj za njihovo odpravo določena tudi razrešitev ozemeljskega spora med Eritrejo in Džibutijem. Ukinitev sankcij proti Eritreji je do takrat postavljena pod vprašaj, saj je za njihov umik potreben soglasni sklep Varnostnega sveta ZN, tako Kitajska kot Združene države Amerike pa imajo v Džibutiju vojaške baze.

Okrožni sodnik v San Franciscu Vince Chhabria je odločil, da se sodni postopek z okoli 450-imi vloženimi tožbami proti Monsantu lahko začne. Gre za prvi primer, ko posamezniki tožijo Monsanto zaradi kemikalije, ki naj bi povzročala raka. Gre za uničevalec plevela blagovne znamke Roundup, ki vsebuje glifosat. Ameriška agencija za varstvo okolja je lani sicer glifosat označila kot verjetno nerakotvoren za ljudi, Svetovna zdravstvena organizacija pa ga označuje za verjetno rakotvornega. Odvetnik za rakom zbolelega kmeta na podlagi interne e-pošte podjetja tudi trdi, da so iz Monsanta namerno prikrojili znanstvene rezultate raziskav in za testiranje proizvodov iskali znanstvenike, ki so jim bili naklonjeni, ter pritiskali na tiste, ki jim niso bili. V ostalih krajih Združenih držav je podobne tožbe oddalo še okrog 5000 posameznikov.

Britanska informacijska pooblaščenka Elizabeth Denham je napovedala oglobitev Facebooka za 500 tisoč funtov zaradi zlorabe osebnih podatkov v aferi Cambridge Analytica. Gre za znesek, ki ga Facebook sicer zasluži v petih minutah in pol. Poročilo pooblaščenke prav tako predvideva nadaljnjo preiskavo starševskega podjetja Cambridge Analytice, SCL Elections.

Dan pred začetkom vrha NATA je britanska premierka Theresa May na pozive ameriškega predsednika Donalda Trumpa napovedala odpravo 440-ih britanskih vojakov v Afganistan. Tam naj bi se pridružili drugim NATO-vim vojakom pri urjenju afganistanske vojske. V Afganistanu se bo tako po novem nahajalo 1100 britanskih vojakov.

Grčija je izgnala dva ruska diplomata, dvema pa prepovedala vstop v državo, saj jih dolži vmešavanja in poskusov preprečitve sporazuma med Grčijo in Makedonijo, pri čemer naj bi se poskušali posluževati tudi podkupovanj. Prejšnji mesec sprejeti sporazum določa, da se bo Makedonija odslej imenovala Republika Severna Makedonija. Razrešitev spora o poimenovanju je odprla pot dogovorom o vstopu Makedonije v NATO. Makedonija pričakuje, da bo uradno povabilo prejela z dvodnevnega vrha NATA, ki se začenja danes. Njegovi širitvi Rusija nasprotuje. Kot povračilni ukrep je že izgnala dva grška diplomata s svojih tal.

Minhensko sodišče je po petletnem procesu na dosmrtno zaporno kazen obsodilo Beate Zschaepe, nekdanjo članico tričlanske neonacistične teroristične skupine Nacionalsocialistično podzemlje, ki je med letoma 2000 in 2007 izvedla devet umorov grških in turških priseljencev in ene policistke. Druga dva člana sta se ubila pred sedmimi leti, ko je policija prišla na sled skupini. Zschaepe pa je objavila videoizpoved, v kateri je v temi Pink Pantherjevih risank priznala dejanja skupine. Predtem je policija menila, da gre zločine pripisati imigrantskim gangsterskim tolpam. Uli Groetsch, vodja parlamentarne preiskave, trdi, da je trojici zagotovo pomagala bistveno širša mreža neonacistov.

Novice iz Slovenije

Predstavniki Levice, Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in sindikalist Branimir Štrukelj so pred Državnim zborom protestirali proti privatizaciji NLB. Razpravo o predlogu zanjo je medtem začel skupni odbor Državnega zbora. Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec razloži, zakaj prodaji NLB nasprotujejo:

Izjava