Off prodaje Večera

Off prodaje Večera

Aktualno-politična novica
11. 7. 2014 - 14.00
 / OFF

Kitajska je zavrnila neuradni referendum za univerzalno volilno pravico v regiji Macau kot nelegalen. Referendum naj bi potekal med 24. in 30. avgustom in tako koincidiral z uradnimi volitvami, na katerih bo predvidoma zmagal zdajšnji vodja, Fernando Chui. Volilna pravica je sicer v Macau trenutno dostopna le manjšini tamkajšnjega prebivalstva, ki jih kot volilno sposobne potrdi komite 400-ih, zvest Pekingu. Referendum, v prej politično pasivni regiji, je posledica socialne neenakosti, ki se večajo, kljub temu da je Macao na podlagi igralništva eno najhitrejše gospodarsko razvijajočih se področij na svetu. Gre zgolj za še enega od fenomenov odpora proti Kitajski hegemoniji, analognega z dogajanjem v Hong Kongu.

Ofenziva proti pakistanskim Talibanom in njihovim zaveznikom, v kateri poleg pakistanske vojske operira ameriška vojska z brezpilotnimi letali, se nadaljuje. V najnovejši akciji so brezpilotna letala bombardirala vas Makhdel v severnem Waziristanu ter pri tem ubila šest ljudi. Žrtve še zaenkrat niso znane, vendar gre v večini primerov za predstavnike tam živečih plemen.

Združene države Amerike že dober mesec, po šestmesečnem premirju, bombardirajo domnevne točke, kjer naj bi se nahajale postojanke pakistanskih Tahreek - e - Talibanov. Pri tem so skoraj brez izjem žrtve nedolžni vaščani. Pakistanske vojaške sile tako imenovano ameriško pomoč ostro obsojajo, pravijo, da je kontraproduktivna ter da so same zmožne vzpostaviti red v državi. Pa vendar tudi te niso dovolj diskretne, da ne bi bile soodgovorne za izselitev več kot osemsto tisoč ljudi v območjih, kjer potekajo njune vojaške operacije.  

Ofenziva ali kar blietzkrieg pa se nadaljuje tudi v Iraku. Militantna skupina Islamska država, še nedavno znana kot Islamska država Iraka in Levanta, med svoj najnovejši plen uvršča iraško vojaško bazo. Ta se nahaja le 80 kilometrov stran od Bagdada v provinci Dijala, bolj natančno v mestu Muqdadiya. Severni del mesta je sicer že bil pod nadzorom borcev. Lokalni funkcionar iz omenjenega mesta sporoča, da je le del baze pod nadzorom borcev Islamske države, zato bodo skušali ponovno vzpostaviti kontrolo nad njo.

Vse večji je tudi razkol med iraško vlado pod vodstvom premierja Nourija al-Malikija in predstavniki Kurdistanske regionalne vlade. Premier je uvedel embargo na vsa tovorna letala, ki so namenjena v polavtonomni Kurdistan, zaradi večkratnih obtožb, da tam živeči Kurdi oskrbujejo borce Islamske države in jim pomagajo pri zavzemanju Iraka. V znak nestrinjanja kurdski predstavniki napovedujejo bojkot vseh nadaljnih uradnih srečanj v parlamentu. Nestabilnost na iraški politični sceni med šiitsko vlado ter sunitskimi in kurdskimi političnimi predstavniki pa je nedavno pogrela željo slednjih po odcepitvi. Massoud Barzani, predsednik iraškega Kurdistana, čez nekaj mesecev že obljublja referendum, medtem ko ameriška vlada vztraja, da naj z iraškim premierom najdeta skupni jezik.      

Francoski predsednik, Francois Hollande, ter nemška kanclerka, Angela Merkel, sta pozvala ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj s svojim vplivom pozove proruske separatiste k prekinitvi ognja na vzhodu Ukrajine. V najnovejšem telefonskem pogovoru sta prva dva še pozvala Rusijo, da naj vzpostavi ustrezen nadzor nad rusko-ukrajinsko mejo, čez katero se nemoteno gibljejo borci ter orožje. Več kot trije meseci bojevanja med proruskimi separatisti ter ukrajinskimi silami na vzhodu države so stali življenja več sto ljudi. Slednja je nedavno zavzela mesto Slavljansk, trenutno pa pripravlja podobno ofenzivo za mesto Doneck, iz katerega se ljudje zaradi strahu že izseljujejo.

Evropsko sodišče je zavrnilo nemški jezikovni test za Turke, s katerim je Nemčija pogojevala pridobitev vize. Test, ki je deloval od 2007 naprej, je bil sprejet z namenom boljše integracije priseljencev in onemogočanja prisilnih porok. Preskus nemščine je bil nekompatibilen s sporazumom med Evropsko unijo in Turčijo, spisanim leta 1970. Sodišče je test razveljavilo s sklepom, da individualni parametri, kot je družinska zveza, presegajo njegove pristojnosti. Odločitev sodišča bi v nadalje lahko povzročila, da se razveljavi podobne zakone v drugih državah EU, na primer v Veliki Britaniji.

Vladi nemške kanclerke Angele Merkel je končno prekipelo, saj ima vrh glave vohunjenja s strani Američanov. V najnovejši potezi je ta zaprosila vrhovnega funkcionarja Cie, ki je zaposlen v ameriškem veleposlaništvu v Nemčiji, naj zapusti državo. Kot koordinator tajne službe naj bi bil ključni akter pri posredovanju informacij med obema obveščevalcema, ki so jih v zadnjih dneh obtožili vohunjenja. Čeprav naj ne bi šlo za permanentni izgon iz države, pa se zaupanje do velesile počasi krha.

Po novem obujanju medetničnih konfliktov v kosovski Mitrovici med albansko večino in srbsko manjšino, kjer so se prvi nasilno odzvali na postavljene rožne barikade s strani slednjih, prihaja do postavitve novih ovir. Tokrat kar v obliki trga, ki bi ga manjšina poimenovala po srednjeveškem srbskem carju Lazarju, znanem po bitki proti osmanskim osvajalcem leta 1389. Barikade, ki ločujejo srbski in albanski predel mesta, so že dalj časa prisotne, prevzele pa so različne oblike. O njihovi najnovejši podobi nam pove Rron Gjninovci, politični aktivist na Kosovu:

Izjava se nahaja v posnetku.

Rrona smo še vprašali, kakšno je njegovo mnenje o postavljanju novih ovir:

Izjava se nahaja v posnetku.

Ameriška Zvezna komisija za trgovino, s tujko krajše FCT, je na zveznem sodišču vložila tožbo zoper spletno trgovino Amazon. Slednja še vedno ne zagotavlja zadostne zaščite pri uporabi določenih aplikacij na svojih tabličnih računalnikih Kindle, zaradi česar otroci brez vednosti staršev nakupujejo razne imaginarne izdelke. V opomin vsem staršem, Kindle je namenjen branju in ne nabiranju raznih imaginarnih poljščin.   

Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo prvostopenjski sodbi zoper nekdanja predsednika uprav Istrabenza in Pivovarne Laško, Igorja Bavčarja ter Boška Šrota. Obsojenima pohlepnežema je bila že lani zaradi zlorabe položaja na delovnem mestu in pranja denarja izrečena sodba, s katero bo Bavčar za zapahi 7 let, Šrot pa 5 let in 10 mesecev. Sodišče je obsojena spoznalo za kriva preprodaje 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško po polovični tržni ceni prodala hčerinski družbi Plinfin. Po seriji preprodaj sta med drugimi Bavčar in Kristjan Sušinski, finančni svetovalec za Istrabenz, z navideznim podjetjem Microtrust preko netransparentnih delniških transakcij zaslužila okoli 21 milijonov evrov. Sušinski bo prav tako moral v zapor za tri leta, kar je pol leta manj, kot mu je lani dosodilo prvostopenjsko sodišče. Za 3 leta in 9 mesecev bo moral v zapor tudi njegov brat Nastja, ki je bil v tem obdobju lastnik podjetja Microtrust.

Nadzorni svet Dela se je odločil za prodajo večinskega deleža časopisne hiše Večer podjetju Dober Večer, ki sta ga ustanovila Uroš Hakl in Sašo Todorović. Todorović je bolj znan kot nekdanji predsednik uprave družbe T-2. Delo je imelo od leta 2008 79-odstotni delež Večera, varuh konkurence pa mu je že leta 2009 zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga naložil prodajo vsaj 75-odstotnega deleža. S prodajo ni zadovoljen Matic Primc iz Iniciative za mestni zbor, ki vidi veliko boljših rešitev za ta mariborski časnik.

Izjava se nahaja v posnetku.

Off sta pripravila Jakil in vajenec Matija.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.