… med Kolumbijo in Združenimi državami Amerike začel veljati sporazum o prosti trgovini ...

… prva izvedena vojaška operacija na kopenske cilje somalijskih piratov ...

… Saudska Arabija ne združitvi z Bahrajnom ….

… Fundacija za ohranjanje okolja objavila poročilo o bolehavosti našega planeta ...

… grška kalvarija se nadaljuje, grški predsednik svari pred neizbežno tragedijo bankrota ...

… začela je veljati novela kazenskega zakonika in konec meseca  stopi v veljavo tudi zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja ...

OFF pričenjamo v Kolumbiji, ki se z današnjim dnem trajnostno spreminja. Več kot pet let po podpisu je namreč začel veljati sporazum o prosti trgovini med Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, kar pomeni, da za široko paleto izdelkov ne bo več treba plačevati carine. Natanko ob polnoči je iz Bogote poletela prva pošiljka v skladu z dogovorom, in sicer letalo, naloženo s polno cvetja, ki Kolumbiji predstavlja pomembno izvozno blago. Kasneje so iz Združenih držav proti Kolumbiji poleteli prvi motocikli Harley Davidson, eden od prvih paradnih konjev, ki jih bodo predstavili na kolumbijskem tržišču. Kolumbija sicer že dlje časa velja za enega tesnejših zaveznikov Združenih držav v regiji. Kljub temu je bilo slišati številne pomisleke in nasprotovanja kolumbijskih sindikatov, ki so izrazili zaskrbljenost, ali je država dovolj razvita, da konkurira zadolženemu velikanu s severa, obenem pa v sporazumu vidijo možnost nadaljnjega siromašenja okolja ter hiranja delavcev, kmetovalcev in vseh, ki ne pripadajo eliti.

Mornariške sile Evropske unije so ponoči v Somaliji izvedle prve kopenske napade na baze somalijskih piratov. Sporočili so, da so pri napadu onesposobili več njihovih bark. Vojake so z ladij s helikopterji prepeljali do njihovih baz blizu pristanišča Haradheere, pri operaciji pa sta sodelovali tudi dve bojni ladji Evropske unije. Evropska unija je pred kratkim odobrila razširitev operacije Atalanta, s čimer so dali zeleno luč za napade na kopenske cilje, kot tudi tiste na morju, in to je prvič, da so njene vojaške sile izkoristile nova pravila za napad na baze na celini. Po besedah sil Evropske unije pri operaciji ni bilo ranjenih ali smrtnih žrtev.

Nadaljujemo na Arabskem polotoku. Visoka pričakovanja po vzpostavitvi unije med državami arabskega polotoka, po vzoru Evropske unije, so, vsaj zaenkrat, splavale po vodi. Včerajšnje zasedanje Sveta zalivskega sodelovanja ni obrodilo zavezništva med vsaj dvema državama, Bahrajnom in Saudsko Arabijo. Zunanji minister slednje, Saud al Faisal, je zatem ko je poudaril, da je vzpostavitev Unije do nadaljnjega odložena, izjavil, citiramo: „Iran se ne sme vmešavati v odnose Kraljevine z Bahrajnom, četudi bi se ti dve državi odločili za združitev“. Poleg Irana pomisleki prihajajo tudi iz drugih centrov moči, prav tako držav, ki naj bi se Uniji pridružile, to je Kuvajta, Omana, Katarja ter Združenih arabskih emiratov. Prav tako problematična je zavezanost Saudske vojske podpori bahrajnski kraljevi družini al Kalifa, ki ne pozna meja in ne priznava osnovnih človekovih pravic.

Združenje za pravice isto- in raznospolno usmerjenih ter transseksualcev ILGA-Evropa je pripravilo prvo letno poročilo o stanju človekovih pravic na tem področju. Za kakšen dokument gre, nam bo več povedal povedal predstavnik organizacije Yuris Lavrikovs:

(Izjavo je mogoče poslušati v celotnem zvočnem posnetku OFF programa)

Kako so ocenjene države po Evropi:

(Izjavo je mogoče poslušati v celotnem zvočnem posnetku OFF programa)

Ob koncu je Yuris dodal, da ga žalosti dejstvo, da so ob kriznih časih pravice ne zgolj istospolno usmerjenih postale drugorazredne teme.

Fundacija za ohranjanje okolja World Wildlife Fund je objavila  poročilo o zdravju našega planeta. Opravljena raziskava z naslovom Živi planet pa ne prinaša nekaj presenetljivega, še manj obvezujočega. Povpraševanje po naravnih virih je postalo nevzdržno in predstavlja ogromen pritisk na biotsko raznovrstnost planeta. Predvsem razvite države naj bi porabile 50 odstotkov več surovin,  kot jih je mogoče trajnostno proizvesti. Po poročilu je Katar država z največjim ekološkim odtisom, sledita mu sosedi Kuvajt in Združeni arabski emirati. Prvo peterico na podlagi izračuna primerjave porabljenih neobnovljivih virov proti regenerativnim zmožnostim Zemlje sestavljajo še Danska in Združene države Amerike. Če ne bomo nekaj hitro in drastično spremenili, naj ne bi do leta 2030 zadostovala niti dva planeta.

Grški predsednik Karolos Papuljas se danes vnovič sestaja s predstavniki vseh političnih strank glede oblikovanja tehnične vlade, razen s predstavniki nacionalistične stranke Zlata zora. Grčija se po gospodarski vse bolj poglablja tudi v politično krizo. Možnosti, da se bodo stranke uspele dogovoriti o recimo vsaj krhki vladi, so minimalne. Levičarska stranka Siriza, ki je na parlamentarnih volitvah dosegla drugo mesto, še naprej odločno zavrača sodelovanje v kakršni koli vladi, ki bi spoštovala dane zaveze v zameno za mednarodno finančno pomoč. Dopoldne je Papuljas že posvaril pred tragedijo bankrota, ki grozi Grčiji v primeru, da ne bodo uspeli sestaviti vlade. Junij pa, da bi lahko bil mesec grške tragedije, ki bi državo lahko popeljal v nesluten razplet.

Začela je veljati novela kazenskega zakonika, prav tako pa to velja za novelo zakona o kazenskem postopku. Konec meseca se bo začel uporabljati še tretji zakon iz paketa lani sprejete kazenske zakonodaje, in sicer zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Zakoni so se sprejeli pod taktirko takratnega pravosodnega ministra Aleša Zalarja iz Liberalne demokracije Slovenije. Novela kazenskega zakonika naj bi med drugim prinašala ukrepe za učinkovitejši pregon gospodarske kriminalitete. O zakonikih, na katere je Državni svet sicer vložil veto, zaradi česar so jih poslanci morali še enkrat izglasovati novembra lani, smo spregovorili s predsednikom Liberalne demokracije Slovenije Iztokom Podbregarjem:

 

(Izjavo je mogoče poslušati v celotnem zvočnem posnetku OFF programa)