Po porazu na volitvah v zvezni deželi Mecklenburg je Angela Merkel s svojo stranko CDU ponovni padec doživela na včerajšnih deželnih volitvah v Berlinu. Z 21,6 odstotka zbranih glasov je zmagala socialdemokratska stranka SPD, krščansko-demokratska CDU pa je prejela zgolj 17,5 odstotka glasov. Poraz CDU tako odpira vprašanje sestave koalicije, za katero kaže, da bo verjetno prva trojna leva koalicija v zgodovini Berlina. Socialdemokrati so izrazili mnenje, da največje ujemanje vidijo s stranko Zelenih in stranko Die Linke, čeprav so pripravljeni odpreti pogovore tudi s krščanskimi demokrati. Posebnost aktualnih volitev pa je gotovo presenetljiva rast glasov za razmeroma svežo, leta 2013 ustanovljeno, protibegunsko stranko AfD, ki je osvojila 14,1 odstotka glasov. Rast podpore AfD je še posebej vpadljiva glede na dejstvo, da 3,5 milijonska nemška prestolnica slovi po nadvse multikulturni populaciji.

Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Rusiji je s 44,5 odstotka glasov slavila stranka ruskega predsednika Vladimirja Putina Enotna Rusija. Ta je glede na rezultate parlamentarnih volitev iz leta 2011 izgubila dobrih 5 odstotkov podpore. Drugo mesto je osvojila nacionalistična stranka LDPR, ki ji z manj kot enim odstotkom glasov razlike sledi komunistična stranka. Putinova priljubljenost naj bi v državi narasla z aneksijo Krima v letu 2014, večina krimskih Tatarov pa je bojkotirala včerajšne volitve. Kljub rasti Putinove priljubljenosti so Rusijo, tako kot po parlamentarnih volitvah leta 2011, znova doleteli očitki o poneverbah glasov, na katere se je z napovedjo preiskave že odzvala vodja volilne komisije Ella Pamfilova.

Vojaške sile libijskega generala Khalife Haftarja so sporočile, da so vnovič zasegle naftna pristanišča, ki so jih tekom vikenda skušale zasesti milice, povezane z vlado v Tripoliju, ki jo podpira Zahod. Omenjene milice so do nedavno nadzorovale pristanišča v naftnem polmesecu, kjer se nahaja okoli 80 odstotkov libijske nafte. Pred približno tednom dni pa je štiri od teh pristanišč zasedel Haftar ter jih predal Nacionalni naftni korporaciji. Ta naj bi ponovno začela z obsežnejšim izvozom nafte, ki se je od pričetka vstaje leta 2011 zmanjšala na petino. Milice so v neuspelem poskusu poskušale zasesti dve od štirih zasedenih pristanišč, pri tem pa niso žele dolgotrajnega uspeha. Več o tem v Offsajdu ob petih, ko bo z nami Primož Šterbenc, ki boje okrog naftno-izvoznih pristanišč komentira takole:

Izjava

Formalni predsednik Jemna Abd Mansour Hadi je naznanil premik centralne banke iz prestolnice Sanaa, ki je v rokah hutijskih upornikov, v mesto Aden na južnem delu države. Ta je pod nadzorom sil predsednika Hadija, ki ga podpira zračna koalicija s Saudsko Arabijo na čelu. S pomočjo slednjih območja Hutijev na severu države bombardirajo z brezpilotnimi letali, zaradi česar so se med drugim po večkratnem bombardiranju njihovih bolnišnic iz severa države umaknili Zdravniki brez meja. Premestitev banke, v katero se stekajo prejemki s strani sicer omejenih naftnih poslov, naj bi se zgodila v sklopu prestrukturiranja vlade, s čimer bo tudi zamenjan vodja centralne banke. To mesto bo po novem zasedel nekdanji Hadijev finančni minister Mansar al-Kaiti.

Nadaljujemo z nenovico. Humanitarni konvoj Združenih narodov, namenjen v Alepo, zaradi nestabilnega položaja v dotičnem sirskemu mestu že od začetka premirja v Siriji pred tednom dni čaka v Turčiji. Združeni narodi s strani sirske vlade prav tako niso prejeli potrebnega dovoljenja za dostavo humanitarne pomoči v ostala območja v državi. Enotedensko premirje, ki sta ga sklenile Rusija in Združene države Amerike, naj bi se končalo danes, obtožbe o kršenju premirja pa so bile medtem lansirane tako s strani Rusije, ki podpira sirsko vlado, kot ZDA, ki podpirajo vladi nasprotujoče milice. Premirje, ki naj bi omogočilo dostavo humanitarne pomoči je tako bržkone služilo le vkopavanju nasprotujočih si strani.

Medtem pa je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan napovedal, da bodo milice, ki uživajo turško podporo, prodrle globlje proti jugu Sirije. Do zdaj naj bi po njegovih besedah vzpostavili tako imenovano varno območje na 900 kvadratnih kilometrih ob turško-sirski meji, naslednji cilj pa je vzpostaviti nadzor nad 5000 kvadratnimi kilometri sirskega ozemlja.

Begunci so pred Azilnim domom na Viču organizirali protest, kjer so opozarjali na prepočasne birokratske postopke v njihovemu procesiranju, rasistične odzive in odsotnost zagotavljanja pogojev, ki bi jim omogočili možnost enake družbene participacije. Begunci namreč pridobivajo le 18 evrov na mesec, v času trajanja postopkov pa se ne morejo zaposliti ali izobraževati. Primer pogojev, pod katerimi živijo begunci, pojasni eden izmed prosilcev za azil:

Izjava

Off sta pripravila vajenec Žiga in Tit.

*Vir slike: Reporter.si