Jemenska vlada v izgnanstvu zavrača sklenitev premirja z uporniškimi Hutuji. Pri tem se vladna stran sklicuje na resolucijo Združenih narodov, ki je kot predpogoj začetka mirovnega procesa zahtevala razorožitev upornikov in vrnitev večine zasedenih ozemelj, vključno s prestolnico Saano. Nevladna organizacija Human rights watch medtem poroča, da naj bi arabska koalicija držav pod vodstvom Savdske Arabije pri napadih na hutujske položaje uporabljala nedovoljene kasetne bombe. Hutuji navkljub posredovanju koalicije ter zahtevam resolucije Združenih narodov po predaji ozemlja še vedno nadzorujejo večino severnega dela države.

Iz province Kašmir ponovno poročajo o obstreljevanju v bližini meje med Indijo in Pakistanom. Streljanje je potekalo med mejnimi uslužbenci, odgovornost za pričetek pa državi po ustaljeni praksi prelagata drugo na drugo. Umrlo je približno deset civilistov, več kot petdeset je ranjenih. Pogovorov med državama, ki bi utegnili preprečiti podobne incidente v Kašmirju, zaenkrat še ni na vidiku. Spomnimo, da so bili ti odpovedani zaradi povabila na razgovor, ki so ga pakistanske oblasti namenile vodji kašmirskih separatistov.

Ostajamo v Aziji. V eni izmed največjih japonskih mafijskih združb Yamaguchi-gumi je v prišlo do vodstvenega razcepa, ki bi se lahko sprevrgel v nasilen obračun med različnimi kriminalnimi skupinami. Do razcepa v tolpi Yamaguchi-gumi, ki pretežno deluje v mestu Kobe, je prišlo zaradi očitkov vodji Shinobuju Tsukasi, da preveč poudarka namenja svoji drugi kriminalni združbi Kodo-kaim. Za razliko od Yamaguchi-gumija ta deluje tudi v Tokiju in po drugih vzhodnih delih države. Primarni dejavnosti omenjene mafijske združbe sta zvodništvo in beloovratniški kriminal. Japonska policija je v strahu pred možnim izbruhom nasilja med kriminalnimi združbami že poostrila nadzor v Kobeju.

Na ulicah gvatemalske prestolnice več tisoč ljudi zahteva odstop predsednika Otta Pereza Mollinija in preostanka njegove vladne ekipe. Protestniki vladi očitajo, da je v zameno za podkupnine več podjetjem omogočila izogib plačilu uvoznih carin. Zaradi razkritja je s svojega položaja odstopilo že 5 od 13 Mollinijevih ministrov, 8 namestnikov ministrov, 2 vladna sekretarja ter nekaj ostalih vladnih uslužbencev. Organi pregona so medtem priprli podpredsednico vlade Roxano Baldetti, ki je osumljena sprejemanja podkupnine dobrih treh milijonov evrov. Predsednik Mollino vpletenost v korupcijo zanika, a gvatemalsko ustavno sodišče je že sprožilo postopek, ki bo omogočil ustavno obtožbo predsednika. Odločitev sodišča bo moral potrditi še kongres. V luči shodov je bilo v državi zaprtih na stotine šol, javnih ustanov in podjetij. Navkljub temu gvatemalski predsednik še ne razmišlja o odstopu.

Kolumbija in Venezuela sta na posvet poklicali svoja ambasadorja. Kot je znano že iz predhodnega poročanja, bodo posveti potekali v luči znova zaostrenih odnosov med državama, ki so posledica venezuelskega izgona več tisoč Kolumbijcev, ki jih država bremeni sodelovanja v tihotapskih poslih.  

V nemškem kraju Hindenau na severozahodu države poročajo o še enem napadu na enega izmed začasnih azilnih domov. Neznanci so v noči iz četrtka na petek v dom vrgli zažigalno bombo v eno izmed tamkajšnjih šol, kjer so začasno nastanjeni begunci. K sreči nihče v goreči stavbi ni bil poškodovan, požar pa so gasilci hitro pogasili. Mesto Hindenau je bilo minuli konec tedna prizorišče nasilnih protimigrantskih demonstracij, zato so za ta konec tedna oblasti prepovedale zborovanja.

Iz zveze Nato so sporočili, da so še vedno pripravljeni pomagati Evropski uniji pri reševanju begunske problematike. Iz zavezništva so ponudili pomoč pri operaciji uničevanja plovil in lova tihotapcev. Na kakšen način in katere države članice bi pri operaciji sodelovale, sicer še ni znano. Nato sicer v zadnjem času vse bolj intenzivno izvaja različne vojaške vaje na stari celini. Na jugu Nemčije več tisoč vojakov iz različnih držav članic Nata sodeluje na največji vaji desantnih sil po koncu hladne vojne. Severnoatlantsko zavezništvo je zadnje čase aktivno tudi izven Evropske unije, v Gruziji namreč odpirajo nov vadbeni center.

V Združenih državah Amerike napovedujejo nadaljnje povezovanje vojaškega sektorja s civilno industrijo. Pentagon je razkril vizijo razvoja nove elektronske vojaške tehnologije. Raziskovanje bodo prepustili korporacijam, kot sta Apple in Boeing. Novo tehnologijo bodo poleg omenjenih korporacij pomagale razvijati tudi nekatere izobraževalne institucije, kot je denimo Harvard. Ameriška vojska si z novo tehnologijo obeta izboljšano fleksibilnost elektronike, kar bo omogočalo vgradnjo določenih komponent v obleke vojakov in pričvrstitev elektronike na zunanjost bojnih letal.  

Društvo slovenskih pisateljev je na tiskovni konferenci obelodanilo 11 zahtev, ki bodo naslovljene na kulturno ministrico Julijano Bizjak Mlakar. V društvu zahtevajo postopno višanje sredstev, namenjenih kulturi, na 2 odstotka državnega BDP do leta 2019. Nadalje od ministrstva zahtevajo, da se morajo sredstva, namenjena Javni agenciji za knjigo, na letni ravni povečati za 800 tisoč evrov, ter izenačitev višine sredstev za subvencioniranje knjig z višino pobranega davka na knjigo. Poleg ukinitve davka na avtorske honorarje in umetniška dela zahtevajo tudi javno obravnavo Nacionalnega programa za kulturo za obdobje od leta 2014 do 2017 v državnem zboru.

Društvo novinarjev Slovenije medije in vse ostale vpletene v razprave o begunski krizi poziva k spoštovanju načel človečnosti in dostojanstva pri izražanju v zvezi s to problematiko. Razloge za poziv Društva novinarjev Slovenije povzame podpredsednica društva Klara Škrinjar:

Izjava dostopna v prispevku

Off zaključujemo z novico o Veselih dnevih srbske diaspore, ki jih organizira Zveza srbske diaspore Slovenije. Več o dogajanju pove predsednik zveze, Saša Gajić:

Izjava dostopna v prispevku