Iranski diplomati so se po izstopu Združenih držav Amerike iz iranskega jedrskega sporazuma odpravili na pogovore z ostalimi podpisnicami dogovora. Ajatola Ahmad Džanati je pozval predsednika države Hasana Rohanija, naj se opraviči Irancem zaradi škode, ki jim jo je dogovor povzročil.

Zunanjemu ministru Džavadu Zarifu je kitajski zunanji minister Vang Ji zagotovil, da bo Kitajska še naprej spoštovala jedrski sporazum in si prizadevala za njegovo ohranitev. A kitajski zunanji minister ni pojasnil, kako se bo Kitajska v bodoče odzvala na ameriške sankcije za kitajska podjetja, ki sodelujejo z Iranom. Podporo jedrskemu sporazumu je Zarifu na njegovi diplomatski turneji zagotovil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je poudaril, da imata sedaj Rusija in Evropa dolžnost, da skupaj branita svoje pravne interese. Tudi vse evropske podpisnice, Velika Britanija, Nemčija in Francija, so namreč že izrazile zavezanost dogovoru. Evropske države pa je iranski parlament pozval, da v šestdesetih dneh zagotovijo “potrebna zagotovila za varovanje iranskih interesov in nadomestilo škode”, nastale zaradi ameriške prekršitve dogovora. 

S 95 odstotki preštetih glasov se na iraških parlamentarnih volitvah zmaga obeta koaliciji šiitskega klerika Moktadala Saderja. Drugo največje število glasov je dosegla koalicija vodje šiitske milice Hadija al Amirija, medtem ko je stranka trenutnega premierja Haiderja al Abadija na tretjem mestu. Volilna udeležba je s 44,5 odstotki najnižja od leta 2005, od prvih večstrankarskih volitev.

Na prvem mestu je koalicija, ki jo vodi Moktadel Sader, ki je leta 2003 in 2011 vodil oborožen upor proti ameriški invaziji na Irak. Koalicija je sestavljena iz podpornikov Saderja in iraške komunistične stranke. Ta koalicija, ki uživa podporo predvsem mladih in revnih, je med kampanjo poudarjala predvsem boj proti korupciji in sektaštvu. Iranska vlada je že izjavila, da ne bo dopustila, da bi v Iraku vladala Saderjeva koalicija. Sader se razglaša za iraškega nacionalista, srečal pa se je tudi s princem Saudove Arabije, Mohamedom bin Salmanom, velikim nasprotnikom Irana. Iranska vlada na splošno podpira šiitske stranke, med drugim tokrat podpirajo drugouvrščeno koalicijo Hadija al Amirija. Moktadel Sader ima možnost prvi predlagati kandidata za premierja, a to ne more biti on, saj sam ni kandidiral.

V največjem pakistanskem mestu Karači potekajo protesti proti policijski zlorabi moči. Na zadnjem v nizu protestov več tisoč protestnikov trdi, da je kršenje človekovih pravic prepogosto kolateralna škoda vojne proti talibanom, da ima vojska prevelik vpliv na sodišča in parlament ter ne spoštuje ustave.

Proteste organizira gibanje Paštun Tahafuz, organizacija za človekove pravice, ki povečini opozarja na diskriminacijo Paštunov, prebivalcev severozahodne pokrajine, ki predstavljajo 15 odstotkov vseh Pakistancev. Voditelj Manzur Paštin je na protest v Karači prišel z avtom, saj mu je policija polet iz Islamabada dvakrat prepovedala. Paštin je na protestu zahteval ustanovitev komisije za resnico in spravo, ki bi raziskovala kršitve človekovih pravic, storjenih s strani vojske. Komisija naj bi tako dosegla predvsem ustavitev izvensodnih pobojev s strani varnostnih organov ter spoštovanje človekovih pravic pri pregledovanju civilistov na letališčih in drugih točkah varnostnih pregledov. Vladna komisija je raziskala približno pet tisoč primerov izginulih ljudi, gibanje Paštun Tahafuz pa trdi, da je komisija neučinkovita, saj naj bi bilo izginulih mnogo več.

Na tisoče protestnikov se je v soboto zbralo pred gruzijskim parlamentom v Tbilisiju, kjer so imeli žur-protest zaradi policijskega nasilja in racije v dveh klubih z elektronsko glasbo, kjer je policija aretirala osem preprodajalcev drog. Pri tem naj bi se zatekla tudi k pretirani uporabi sile nad obiskovalci klubov. Protest se je nadaljeval tudi v nedeljo, zahtevali pa so bolj liberalno politiko glede drog, opravičilo zaradi policijskega nasilja ter odstop notranjega ministra in premierja. Proteste opiše Šota Kinča, novinar pri Open Caucausus Media.

izjava

Več o tem pa v OFFsajdu ob petih.

Na dan otvoritve ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu so na meji med Gazo in Izraelom izbruhnili novi protesti, v katerih je bilo po podatkih palestinskega zdravstvenega ministrstva ubitih 18 Palestincev, ranjenih naj bi bilo tisoč, predvsem zaradi streljanja izraelske vojne. Protesta odprtja ameriškega veleposlaništva se je udeležilo več tisoč Palestincev, zaradi protesta pa so na območju Gaze zaprte javne ustanove in podjetja. Preselitev ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem je za Palestince sporna, saj je ob razglasitvi preselitve ameriški predsednik Donald Trump Jeruzalem priznal za prestolnico Izraela in s tem podprl izraelsko stališče, po katerem je celotni Jeruzalem njihova prestolnica, medtem ko Palestinci Vzhodni Jeruzalem smatrajo za svojo prestolnico. Lokacija novega veleposlaništva celo prečka črto premirja iz leta 1949, ki je ločila Vzhodni in Zahodni Jeruzalem. 

Po dolgi kalvariji sestavljanja italijanske vlade se na obzorju kaže rešitev. Predsednik stranke Liga, Matteo Salvini, in Luigi Di Maio, predsednik stranke Gibanje petih zvezd, sta sklenila stopiti v koalicijo. Dogovorila sta se tudi o premierju, katerega imena pa še nista razkrila. Znano je le, da sta predsednika koalicijskih strank za premierja predlagala osebo izven njunih strank, ki jo bosta danes predstavila italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli. Odločitev o premierju je sedaj stvar predsednika. Ta je napovedal, da bo sprejel le vlado, ki ne bo ogrozila državnih financ in ne bo vodila do takojšnjih vnovičnih volitev. Vrednost evra je to jutro sicer zrasla za 0,3 odstotka, v nasprotju z napovedmi, da bo koalicija Lige in Gibanja petih zvezd povzročila padec vrednosti evra.

Salvini in Di Maio sta predstavila tudi koalicijski sporazum. Ta obljublja zgodnejše upokojevanje, ostrejšo zakonodajo glede zmanjševanja nelegalnega priseljevanja, pet milijard vložka v pokojninsko reformo, brezplačne vrtce in ničelno obdavčitev izdelkov za otroke.

Katalonski parlament pa je izvolil novega predsednika pokrajine in prvega, ki v zadnjem času v času izvolitve ni bil v tujini ali v zaporu. Izvolili so namreč Quima Torra, ki je bil decembra lani, na zadnjih parlamentarnih volitvah izvoljen kot poslanec za stranko Skupaj s Katalonijo. Za predsednika pokrajine ga je predlagal vodja te stranke, Carles Puigdemont, ki se je kandidaturi za predsednika odpovedal. Torra je bil pred vstopom v parlament že več desetletij dejaven v večih gibanjih za neodvisnost. V govoru po izvolitvi je napovedal, da si bo njegova vlada prizadevala za neodvisnost Katalonije in postavitev Carlesa Puigdemonta za predsednika pokrajine. 

Z mesta hrvaške ministrice za gospodarstvo je odstopila Martina Dalić. Kaplja čez rob mandata, ki ga je zaznamovalo reševanje velikana Agrokorja, je bila serija elektronskih sporočil, ki so prejšnji teden pricurjali v javnost. Iz njih je jasno, da so pri pripravi tako imenovanega Lex Agrokorja, ki je postavil izredno, od vlade nastavljeno upravo na čelo koncerna, sodelovali številni posamezniki iz zasebnega sektorja.

Na drugem referendumu o drugem tiru je 50,10 odstotka udeležencev nasprotovalo sprejetju zakona o drugem tiru, 49, 90 odstotka pa jih je glasovalo v podporo zakonu. Referendum ni uspel, saj nasprotniki zakona niso dosegli 20-odstotnega zavrnitvenega kvoruma. Volilna udeležba je bila namreč slabih petnajst odstotkov. Pobudnik referenduma Vili Kovačič je napovedal pritožbo, češ da je bilo vprašanje na volilni glasovnici zavajajoče.