Svetovalec Evropskega sodišča, Melchior Wathelet, je podal pravno mnenje glede sodbe Nazife Alimenovic in njenih otrok. Dejal je, da socialni prejemki posamezniku v evropskih državah članicah v primeru, ko se oseba odseli iz posamezne države in po krajšem obdobju zopet preseli nazaj, ne morejo biti avtomatsko odvzeti. Izjava se namreč nanaša na primer družine Alimenovic, katere člani so vsi rojeni v Nemčiji, vendar so se preselili na Švedsko in tudi dobili tamkajšnjo državljanstvo. Leta 2010 so se nato zopet preselili v Nemčijo, kjer pa je bilo materi po šestih mesecih nezaposlenosti odvzeto denarno nadomestilo. Zakon v Nemčiji namreč onemogoča pridobivanje prejemkov v primeru, da gre za nedržavljana, čigar bivanjske pravice izvirajo zgolj iz iskanja zaposlitve. Končna sodba sodišča je sicer predvidena konec leta.

A kamen spotike, sledeč Watheletovemu mnenju, je zgolj v avtomatičnosti odvzetja prejemkov, češ da mora biti osebi dana vsaj priložnost pokazanja “pristne povezave z gostiteljsko državo članico”. V dotičnem primeru je to pomenilo zadosti dolgo iskanje zaposlitve. Razsodbe evropskega sodišča so sicer eden izmed vidnejših graditeljev skupne evropske socialne politike, zaradi česar tudi nosijo težo političnih bojev. Omenjena razsodba bo tako vplivala na odločitev Velike Britanije, ali ostane v Evropski uniji, v kateri vidi preznatne socialne izdatke.

Spodnji dom španskega parlamenta je z absolutno večino vladajoče konzervativne stranke Mariana Rajoya in nasprotovanjem opozicije sprejel sporna proti-teoristična zakona, katerih sprejetje je bilo pospremljeno s protesti pred parlamentom. Novost je prvi izmed zakonov, ki določa življenjsko zaporno kazen za določena dejanja, med katerimi kakopak sodijo tudi teroristična. Drugi zakon pa medtem zaostruje glavoboleče visoke globe za motenje javnega reda, ki bodo kršiteljem predpisane administrativno, brez zaslišanja pred sodnikom. Spomnimo, da so v repertoar teh kršitev med drugim vključeni neodobrene demonstracije blizu ključnih infrastukturnih objektov, plezanje na javne zgradbe ali spomenike, žaljenje policista in zaustavitev prisilne izselitve v večini primerov revnih stanovalcev. Prav tako pa zakon pooblašča policijo za takojšnjo deportacijo pribežnikov v španski enklavi v Maroku Cevto in Melilov, edini kopenski meji med Afriko in Španijo.

Kot protiukrep na demonstracije pa je bil prav tako sprejet zakon v Turčiji. Ta predvideva širša pooblastila policije, ki bo sedaj imela manj omejitev pri uporabi strelnega orožja, izvajala bo lahko več raziskav brez sodnega naloga, prav tako pa bo imela več pristojnosti pri odločanju o aretacijah. Omenjen represivni aparat bo sedaj lahko pridržal osumljenca kaznivih dejanj v aretacijah ob množičnih demonstracijah do 4 dni, hkrati pa bodo zvišane kazni za protestnike, ki bodo prišli v spopad s policijo. Zakon je bil sprejet z 231-imi glasovi poslancev vladajoče stranke za Pravičnost in razvoj Recep Tayyip Erdogana, nasprotovanje pa se je vrstilo z vrst opozicije, ki so opozorili na številna nasilna dejanja s strani policije v preteklosti. Sprejet zakon je sicer blažja različica prvotnega predloga, ki ga je vlada poslala v proceduro po lanskih protestih na večinoma kurdskih območjih.

Medtem ko se v zgoraj omenjenih državah sprejemajo veliki zakoni, pa Bosna in Hercegovina poostruje nadzor nad tujci preko manjših administrativnih cak, tako rekoč preko mikrofizičnih taktik. Tamkajšnja služba za zadeve tujcev je namreč v svoj sistem vnesla funkcijo vnašavanja, analiziranja in obdelovanja biometričnih podatkov tujih državljanov, kjer gre v prvi vrsti za vzemanja prstnih odtisov. Namen tovrstnega sistema je učinkovitejši nadzor nad prehodom skozi, kar naj bi poleg preprečevanja ilegalnih migracij prispevalo predvsem k boju proti terorizmu, trgovini z ljudmi, trgovini drog in organiziranemu kriminalu. K vzpostavitvi sistema je pripomogla vlada Združenih držav Amerike, ki je do sedaj prispevala 800 tisoč dolarjev. Analizirani podatki bodo na voljo vsem državnim varnostnim agencijam.

Državni zbor je po pričakovanjih potrdil preprečitev referenduma glede Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je predlagala Združena levica. Po mnogourni razpravi je bila odločitev s 53 glasovi za 21 proti sprejeta odločitev, da tovrstna vprašanja ne sodijo v referendum. Poslanci so prav tako prekinili zbiranje podpisov pobudnikov referenduma. Ti se imajo sicer pravico pritožiti še na ustavno sodišče.

V socialnem centru Rog se odvijajo dogodki, ki obeležujejo deveto obletnico skvotiranja tamkajšnje nekdanje tovarne. Več o dogodkih pove Aigul Hajkinova iz Socialnega centra Rog.

Izjava

Študentsko društvo Iskra je danes priredilo konferenco Kako mislisti univerzo 21. stoletja. O njenem pomenu in namenu pove član društva Matej Križanec:

Izjava

Jutri pa prav tako prirejajo Benefit žur zaradi globe, ki jim je bila prismojena zaradi neprijave protesta zoper Zakon o visokem šolstvu. Protest sicer ni bil prijavljen, ker društvo za prijavo ni imelo finančnih sredstev.

Društvo Eko krog je pridobilo nove podatke, ki pričajo o odgovornosti občinskega inšpektorata v primeru cementarne Lafarge. Kaj so ti podatki in kakšne so njihove implikacije, predsednik društva Uroš Macerl.

Izjava