Izraelska vojska je potrdila, da je zbombardirala šolo Združenih narodov v begunskem taborišču Nuseirat. V vojski trdijo, da so bili v šoli Hamasovci, ki so v bližnji prihodnosti načrtovali napad, zato so jih morali eliminirati. V napadu so ubili več kot 40 ljudi, ki so imeli v šoli zatočišče. Gre za šolo Al Sardi, namenjeno razseljenim otrokom. S šolo v centralni Gazi je upravljala agencija Združenih narodov za palestinske begunce, ki jo izraelska država prav tako preganja na vse možne načine. Pred tem je genocidna vojska napovedala novo ofenzivo v okupirani osrednji Gazi, polno zasedena je tudi na jugu. Iz Sklada Združenih narodov za otroke, znanega kot Unicef, so po večmesečni raziskavi sporočili, da devetdeset odstotkov otrok v Gazi trpi za resno prehransko revščino. Zato, ker izraelska vojska blokira dobavo humanitarne pomoči, se prehranjujejo z največ dvema prehranskima skupinama, na primer z mlekom in kruhom.

Kazensko sodišče v turško-kurdskem Hakkâriju je odstavljenega župana istoimenske province Mehmeta Sıddıka Akişa obsodilo na 20 let zapora. Najprej so Akişa, člana prokurdske Stranke enakosti in demokracije, naslednice HDP-ja, na turškem notranjem ministrstvu dali aretirati z očitki o sodelovanju z Delavsko stranko Kurdistana, ki jo obravnavajo kot teroristično organizacijo. Odvzeli so mu županski mandat, zdaj pa je obsojen po obtožnici, da ima v delavski stranki veliko vlogo. Sodni proces je obsojenec označil za političnega in zanikal vse očitke. Namesto njega je županovanje provinci Hakkâri na skrajnem jugovzhodu Turčije prevzel kar guverner province Ali Çelik. Civilne zadeve v turških provincah vodijo izvoljeni župani, varnostne zadeve pa obvladujejo guvernerji, ki jih izbere sam predsednik države Recep Tayyip Erdoğan. Akiş je med desetimi kandidati prokurdske stranke, ki so na marčevskih županskih volitvah zmagali v desetih regijah z večinsko kurdskim prebivalstvom. Turške oblasti so že po volitvah leta 2019 vse prokurdske župane odstranile z oblasti, letos poskušajo podobno. V provinci Van je zmagovalcu Abdullahu Zeydanu mandat v začetku aprila odvzela volilna komisija, a mu ga je zaradi protestov vrnila.

Dan pred obsodbo Akişa je turško ustavno sodišče odločilo, da je predsednik Erdoğan na neustaven način spremenil postopek imenovanja rektorjev univerz. V ločeni presoji je sodišče enako ugotovilo za postopek imenovanja guvernerjev centralne banke. Erdoğan je oba postopka imenovanja spremenil leta 2018, dokler so še trajale izredne razmere, ki jih je razglasil zaradi domnevnega poskusa državnega udara dve leti pred tem. S predsedniškim odlokom ju je spremenil tako, da je v lastne roke vzel imenovanje guvernerjev in rektorjev. Leta 2021, ko so turški študentje organizirali množične proteste proti Erdoğanu, je povod bilo prav imenovanje Meliha Buluja za rektorja istanbulske Univerze Boğaziçi. Ustavno sodišče je zdaj ugotovilo neustavnost načina spremembe predpisov, ni pa presojalo o ustavnosti samega postopka imenovanja. Tako je oblastnikom dalo eno leto, da zakonodajo popravijo. Tudi glavni svetovalec predsednika Mehmet Uçum si sodbo v primeru centralne banke razlaga kot postopkovno in trdi, da sodišče Erdoğanu ni odvzelo pooblastil za imenovanje guvernerja. Od leta 2019 je predsednik zamenjal pet guvernejev centralne banke in šele lani prisluhnil ekonomistom ter končal z zahtevami o nizkih obrestnih merah in dovolil njihovo višanje za omejitev inflacije.

Svet Evropske centralne banke je osrednje obrestne mere začel zniževati. Znižal jih je za 0,25-odstotne točke. Z namenom zajezitve inflacije je obrestne mere centralna banka začela dvigovati pred dvema letoma in jih odtlej dvignila desetkrat zapored.

Upravni odbor Mednarodne agencije za jedrsko energijo je sprejel resolucijo, v kateri je Iran pozval k spremembi odločitve o zavrnitvi več inšpektorjev agencije. Resolucijo so predlagale Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo, proti njenemu sprejetju sta glasovala le predstavnika Rusije in Kitajske. Na iranskem zunanjem ministrstvu resolucijo razumejo kot politično motiviran in nekonstruktiven poskus nekaj zahodnih držav, da bi izrabile mednarodne mehanizme za obračunavanje z neodvisnimi državami. Resolucija ne bo imela vpliva na iranski miroljuben jedrski program, so poudarili. Iranska vlada je septembra zavrnila več jedrskih inšpektorjev agencije, ki spada pod okrilje Združenih narodov. Po mnenju generalnega direktorja agencije Rafaela Grossija je iranska odločitev neproporcionalna in pomeni resen udarec za zmožnosti nadzorovanja jedrskih aktivnosti v Iranu. Pred mesecem dni je skušal Grossi v Iranu doseči dovoljenje za preiskavo jedrskega materiala na dveh lokacijah in umik zavrnitve inšpektorjev agencije. V agenciji trdijo, da v Iranu uran bogatijo tudi do 60-odstotne čistosti. Za izdelavo jedrskega orožja je potreben več kot 90-odstotno obogaten 235. izotop urana. Iranske oblasti so za nadzor Mednarodne agencije za jedrsko energijo vse manj dojemljive, saj so bile k strogemu nadzoru zavezane po iranskem jedrskem sporazumu, ki ga zahodne države ne spoštujejo več. Od sporazuma je ameriški predsednik Donald Trump pred šestimi leti enostransko odstopil ter proti Iranu uvedel stroge sankcije, ki jih morajo izvajati tudi druge države, če nočejo, da bi ameriške sankcije doletele še njih. V slepi ulici so tudi pogajanja o novem sporazumu, saj želijo zahodne države na čelu z ZDA poleg jedrskega programa omejiti tudi druge zmogljivosti Irana, kot so balistične rakete dolgega dosega.

Premier Robert Golob in direktor Agencije za radioaktivne odpadke Sandi Viršek sta položila temeljni kamen za gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Z začetkom gradnje odlagališča po besedah Goloba odpravljajo enega od glavnih zadržkov pred referendumsko odločitvijo o gradnji drugega bloka krške nuklearke. Viršek je povedal, da se bo poskusno obratovanje odlagališča predvidoma začelo v letu 2027. Skladišče za jedrske odpadke je trenutno v kompleksu nuklearke. Na slovesnosti je okrog 20 protestnikov opozarjalo, da v svoji bližini jedrskih odpadkov nočejo. Iztok Tiselj z Odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan pojasni, kako dolgoročna je rešitev odlagališča v Vrbini.

Izjava

Ustavno sodišče je določilo, na kakšen način morata vlada in državni zbor sodnikom zvišati plače. Ker vlada in parlament nista popravila sodniških plač, da bi ustrezale vladno-funkcionarskim, je sodišče zdaj odločilo, da se morajo plače sodnikom povišati za približno četrtino. Sodni svet, najvišji organ za sodniško kadrovanje, je namreč ustavno sodišče pozval, naj sámo določi način izvršitve lastne odločbe. Ker bi po lanskoletni odločitvi ustavnega sodišča morala vlada nesorazmerja odpraviti do začetka letošnjega januarja, so zdaj ustavni sodniki odločili, da jim od letošnjega januarja in vse, dokler vlada sodnikom plač ne zviša z zakonom, pripada vsaj uskladitev z inflacijo med junijem 2012 in decembrom lani. Kumulativna inflacija v tem obdobju pa znaša okrog 26 odstotkov. Določili so še, da se morajo na tak način plače prvič izplačati za letošnji avgust, torej septembra – takrat morajo dobiti tudi manjkajočo razliko za vse letošnje plače. Z dopolnilno odločbo ustavnega sodišča bodo nastala tudi nova nesorazmerja – predsednik vrhovnega sodišča bo po njej denimo plačan bolje kot drugi najvišji funkcionarji v državi. Ustavni sodniki so navedli, da je to nujna posledica ustavne zahteve po zagotovitvi varstva sodnikov pred dokajšnjim padcem realne vrednosti njihovih plač. Sicer se odločba in povišica nanašata na redna sodišča in torej za ustavne sodnike same ne bosta veljali.