Savdska arabija, Rusija, Venezuela in Katar so se dogovorili, da bodo količino načrpane nafte zamrznili na trenutnem nivoju. Cena nafte sicer pada že od konca leta 2014, ko so se države članice Organizacije izvoznic nafte odločile, da ne bodo omejile črpanja. Zamrznitev količine načrpane nafte naj bi bil prvi korak v spremembi te politike. Iran, katerega ponoven vstop na naftni trg po dvigu sankcij je ustvaril še dodaten pritisk na ceno energentov, na srečanju ni bil prisoten, sicer pa nasprotuje omejitvam, saj skuša nadoknaditi izpad prihodkov v času sankcij.

V Evropo. Britanska vlada je napovedala sprejetje načrtuje ureditev, ki bo vsem institucijam, večinsko financiranim iz javnega denarja, odvzel pravico do bojkota etično spornih proizvodov. Dotične institucije bodo pod novo ureditvijo kaznovane, če bodo zavrnile storitve ali produkte podjetij, udeleženih v trgovini z orožjem, fosilnimi gorivi, tobakom ali iz izraelskih naselij na okupiranem Zahodnem bregu. Ureditev se bo dotaknila predvsem lokalnih in krajevnih skupnosti ter študentskih struktur, nekatere izmed katerih so v Britaniji že izglasovale bojkot produktov iz okupirane Palestine v sklopu kampanije Bojkot, divestiranje in sankcije, krajše BDS. Prepoved naj bi vstopila v veljavo Nova ureditev bo formalno predstavljena ob obisku delegacije britanske vlade v Izraelu.

Grški pristaniški delavci so začeli dvodnevno stavko. Z njo nasprotujejo privatizaciji dveh največjih pristanišč v državi: pristanišča v Pireju in v Solunu. Sedeminšestdeset odstotni delež pirejskega pristanišča je prejšnji mesec kupilo kitajsko logistično podjetje Cosco, medtem ko je vlada sprožila postopek prodaje enakega deleža tesaloniškega pristanišča. Cosco je že izrazil tudi zanimanje za nakup grških železnic.

Za jutrišnji Dan neodvisnosti Kosova opozicija načrtuje velike mitinge proti vladi Ise Mustafe, represivne sile pa so poskrbele za desetkanje vrha gibanja Vetëvendosje, pomembnega člena v odporu proti aktualni vladi, predvsem pa nameri o vzpostavitvi Skupnosti srbskih občin na severu Kosova. Aretirani so bili član parlamenta, predstavnik za stike z javnostjo in nekaj uslužbencev stranke. Policija je ko razlog aretacij navedla upor Vetëvendosja evropskim silam EULEX leta 2009, ko so uničili več ducatov njihovih vozil.

V Ugandi, kjer bodo ta teden potekale predsedniške volitve, se odnosi med vlado in opozicijo zopet zaostrujejo. Vlada je namreč v ponedeljek za krajši čas aretirala vodilnega opozicijskega kandidata Kizza Besigyeja med nabiranjem politične podpore v prestolnici Kampali. Besigye je bil še isti dan izpuščen iz zapora, potem ko je policija s solzilcem in vodnim topom razgnala njegove protestirajoče podpornike. Besigye in drugi predstavniki stranke Forum za demokratične spremembe so bili v preteklosti že večkrat zaprti ob izvajanju svojih političnih kampanj, usmerjenih predvsem proti samovolji in dolgoletnem političnem primežu vlade Yowerija Musevenija, sedanjega predsednika Ugande, ki se bo na volitvah potegoval še za peti zaporedni predsedniški mandat.

Protesti proti praksam vladajočih so se odvijali tudi v New Delhiju, kjer je več tisoč študentov, novinarjev in učiteljev izreklo nasprotovanje hindujskemu nacionalizmu vladajoče stranke Bharatiya Janata. Povod za družbeno vrenje je bila aretacija Kanhaiya Kumarja, vodje študentske organizacije ter predavatelja S.A.R. Geelanija iz Univerze Jawaharlal Nehru. Obtožena sta hujskaštva in udeležbe na dogodkih, kjer naj bi bili vzklikani protiindijski slogani ter kritizirana tajna usmrtitev kašmirskega separatista leta 2013. Banalna obtožba, aretacija in posledični upor odpirajo problematiko delovanja vlade pod vodstvom Narendre Modija, ki v imenu patriotizma izvaja represijo nad svojimi političnimi nasprotniki. Policija je morala tekom dneva zapreti pot množici Modijevih podpornikov pred univerzitetnim kampusom, da slednji ne bi nasilno obračunali s protivladnimi protestniki, ki že drugi dan zahtevajo oprostitev zaprtih.

Predstavniki raziskovalnega centra za rakava obolenja Fred Hutchinson iz Seattla so na letni konferenci ameriškega Združenja za napredke v znanosti v Washingtonu predstavili izjemne rezultate kliničnih testov novorazvite terapije za rakave bolnike. Pri zdravljenju oseb, ki trpijo za različnimi oblikami krvnega raka in jim ni pomagala niti intenzivna kemoterapija, je dotična metoda namreč postregla z do sedaj neprimerljivimi rezultati: v dveh različnih skupinah obolelih je dosegla več kot osemdeset odstotno učinkovitost, pri več kot polovici zdravljenih pa je bolezen po terapiji prešla v fazo nazadovanja. Udeleženci v kliničnih testiranjih so bili večinoma bolniki v zadnji fazi bolezni z le nekaj meseci napovedanega življenja, zaradi česar je učinkovitost terapije še toliko bolj zanimiva. Sama terapija deluje na podlagi molekularnega reprogramiranja imunskih t-celic bolnika, ki po ponovnem vnosu v bolnikovo telo usmerjano napadajo rakave celice in tumorje.

Otoplitev odnosov med ZDA in Kubo je dosegla nov mejni kamen, saj sta državi tik pred podpisom pogodbe o vnovični vzpostaviti komercialnih letov, na Kubi pa se bo odprla prva ameriška tovarna po revoluciji pred več kot šestdesetimi leti. Podjetje izdeluje traktorje, ki jih namerava prodajati malim zasebnim kubanskim kmetom, na leto pa jih nameravajo sestaviti vsaj tisoč.

OFF sta pripravila vajenec Vitežnik in Zwitter.