Dobrodošli v ponedeljkovem dnevno-informativnem programu, ki ga začenjamo z novicami z Bližnjega vzhoda. Iranska vojska je v nedeljo na položaje Islamske države v sirski provinci Deir Az Zor izstrelila več raket srednjega dosega. Rakete so izstrelili iz oporišč v zahodnih regijah Kermašah in Kurdestan kot povračilo za nedavne napade na parlament in grobnico ajatole Homeinija v Teheranu. Napad je po 30-ih letih prvi neposreden vojaški poseg Irana z lastnega ozemlja v tujo državo.

V tem oziru je bila nedelja poseben dan tudi za sile ZDA v regiji, saj je lovec ameriške mornarice sestrelil letalo sirske vojske, ki naj bi bombe odvrgla blizu položajev Sirskih demokratičnih sil v okolici Rake. Prvo letalsko “zmago” ZDA po letu 1999 predstavniki zahodne koalicije zagovarjajo kot reakcijo v skladu z dogovorom o medsebojni zaščiti koalicijskih sil, predstavniki sirske vojske pa trdijo, da je letalo pred sestrelitvijo napadalo položaje borcev Islamske države. Po sestrelitvi so po poročanju opazovalcev med sirskimi in koalicijskimi silami v okolici Rake izbruhnili sporadični spopadi, regionalni poveljstvi ZDA in Rusije pa sta že sprožili postopke za deeskalacijo na dotičnih območjih.

V luči prekinitve diplomatskih stikov med Katarjem in sosednjimi arabskimi državami je Turčija v to zalivsko kraljevino poslala enote, ki bodo s katarsko vojsko sodelovale v obsežnih vojaških vajah. Predstavniki obeh vlad trdijo, da so bile vaje načrtovane že dolgo pred izbruhom diplomatske krize. Turčija je po izbruhu diplomatske krize v Perzijskem zalivu 7. junija po hitrem postopku sprejela zakonodajo, ki ji dovoljuje nastanitev dodatnih vojaških enot v oporišče v Katarju.

Na slovesnosti ob prvi ustavitvi jedrske elektrarne je južnokorejski predsednik Moon Jae-in oznanil začetek odmika države od jedrske energije. V nagovoru je napovedal prekinitev vseh načrtovanih gradenj novih jedrskih reaktorjev in postopno ustavljanje vseh takšnih elektrarn. Projekt manjšanja odvisnosti od jedrske energije bo v državi, ki 30 odstotkov vse električne energije pridela v 25-ih jedrskih elektrarnah, številne izmed katerih se nahajajo v neposredni bližini naselij, po ocenah trajal vsaj desetletje. V načrtu energetske prenove, ki ga pozdravljajo številne okoljevarstvene organizacije, je tudi zaprtje desetih zastarelih elektrarn na premog, gospodarski analitiki pa ob tem opozarjajo na možnost izpadov in porasta cen oskrbe z elektriko.

V Evropo. Na Francoskih parlamentarnih volitvah so slavili stranka predsednika Emmanuela Macrona in njeni zavezniki, ki so iz volilne tekme izšli s prepričljivo večino. Ob 35-odstotni volilni udeležbi je Macronova stranka pridobila 285 mest v 577-članskem parlamentu, vlado pa bodo oblikovali s podporo zavezniškega Demokratičnega gibanja, ki jih je osvojilo 40. Največji poraženec volitev je Socialistična stranka, ki je iz 277 mest padla na 34. Stranka Nepokorjena Francija Jeana-Luca Melenchona se je v parlament prebila s podobnim številom mest, Nacionalna fronta Marine Le Pen pa kaže, da jih bo osvojila zgolj 6.

Grčija je blokirala skupno izjavo Evropske unije pred Svetom Združenih narodov za človekove pravice, ki je vključevala kritiko stanja človekovih pravic na Kitajskem. Evropska unija tako prvič na zasedanju Sveta v Ženevi ne bo podala skupne izjave. Kitajsko državno logistično podjetje COSCO je lani kupilo večinski delež v največjem grškem pristanišču v Pireju, Kitajska pa namerava z investicijami v Grčiji vzpostaviti vstopno točko za izvoz blaga v Evropo.

Romunska vladajoča Socialdemokratska stranka je vložila zahtevo za glasovanje o nezaupnici vladi, ki jo vodi premier Sorin Grindeanu, kandidat te iste Socialdemokratske stranke. Nenavadna poteza je uradno posledica neizvajanja reformnega programa s strani vlade, ki pa je v sedlu šele od januarja letos. Dejanski razlog pa gre iskati v sporu med Grindeanujem in predsednikom Socialdemokratske stranke Liviujem Dragneo. Grindeanu se je na premierski stolček zavihtel po tem, ko Dragnea zaradi vpletenosti v volilne goljufije leta 2016 ni smel zasesti tega položaja. Vlada je kasneje skušala spremeniti zakonodajo, ki bi Dragnei omogočila opravljanje javne funkcije, a je zaradi množičnih protestov to idejo opustila. Trenutni premier Grindeanu je bil drugi kandidat, predlagan s strani Socialdemokratske stranke, potem ko predsednik Klaus Johannis ni želel podeliti mandata prvi kandidatki Sevil Shhaideh, saj naj bi bila ta le lutka, preko katere bi vlado dejansko vodil Dragnea.

Predstavniki Otoškega gibanja, koalicije več kot 60-ih iniciativ, združenj in lokalnih samouprav iz obalnih in otoških regij Hrvaške, so pred zagrebškim Saborom v sredozemskem duhu protestirali proti izključevanju javnosti iz priprave Zakona o koncesijah. Zbrani so s transparenti, ležalniki in brisačami zahtevali upoštevanje amandmajev na zakon, ki so jih predložili vladi in se dotikajo vključitve prebivalcev 29-ih otokov v proces oblikovanja krovnega zakona, ki določa pravila dodeljevanja koncesij. Otočani poleg nujnosti vključitve lokalnih skupnosti v proces podeljevanja koncesij opozarjajo predvsem na odsotnost zakonskih regulativ, ki bi zasebnim koncesionarjem onemogočale zaračunavanje uporabe skupnih dobrin, za katere ne morejo pridobiti lastninskih pravic, kot so na primer plaže. Prav tako ni mehanizmov, ki bi preprečevali pridobitev koncesije s strani vlagateljev, ki ne prikažejo finančne sposobnosti izvajanja koncesionirane dejavnosti.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja se je odločila za protestni shod pred vladnim poslopjem, s katerim bo zahtevala, da se v pogajanjih za odpravo plačnih anomalij najprej dogovorijo za izboljšanje pri tistih z najslabšimi plačami. Na današnji novinarski konferenci je Branimir Štrukelj pojasnil, da želijo najprej končati pogajanja o najnižjih plačah in se potem lotiti vprašanja odprave anomalij tudi vseh drugih zaposlenih v javnem sektorju. Štrukelj:

Izjava