Po poročilu skupine strokovnjakov Varnostnega sveta Združenih narodov vodi upor skupine M23 na vzhodu Demokratične Republike Kongo ruandski obrambni minister James Kabarebe. Poročilo obenem navaja, da upornikov pri boju v provinci Severni Kivu ne podpira le Ruanda, temveč tudi Uganda. Po mnenju visokega diplomatskega predstavnika v Združenih narodih je Ruanda s pomočjo upornikov de facto aneksirala z minerali bogato vzhodno provinco Konga. Uporniško skupino Gibanje 23. marca, okrajšano M23, vodi bivši general kongovske vojske Bosco Ntaganda, ki je na spisku Mednarodnega kazenskega sodišča zaradi obtožb vojnih zločinov. Skupina je nastala aprila 2012, ko se je pod vodstvom Ntaganda uprla in odcepila od preostale vojske Konga. Julija je skupina v napadu na večja mesta v teritoriju Rutshuru ubila pripadnika mirovniških sil in streljala na vojaško bazo Združenih narodov v mestu Kiwanja.

Evropska unija je sprejela nove sankcije proti Teheranu, ki so usmerjene na iranska državna naftna in plinska podjetja. Že od prejšnjega meseca je v veljavi embargo na izvoz iranske nafte v Evropsko unijo, nove sankcije pa prepovedujejo tudi uvoz plina. Sankcije so naperjene tudi v slabitev iranske centralne banke in zamrznitev sredstev več kot 30 iranskih podjetij in institucij. Iran je sankcije označil za drakonske, prav tako pa je unilateralne sankcije Evropske unije kritizirala Kitajska. Obenem so iranski predstavniki zatrdili, da ne bodo klonili pod pritiskom. Po besedah iranskega podpredsednika za pravne zadeve Fatemeha Bodaquija naj bi Iran razmišljal o tožbi proti Evropski uniji, saj sankcije kršijo človekove pravice. Dvom o uspehu sankcij pa so izrazili tudi analitiki, saj bodo sankcije le okrepile iranski izvoz energentov v Indijo in preostalo azijsko regijo.

Sodniki vrhovnega sodišča na Škotskem so zavrnili predlog zakonske spremembe, ki bi odpravilo večstoletno ureditev, po kateri mora biti vsak ključni dokaz podprt z vsaj dvema različnima viroma. Škotski pravni sistem je v zadnjem letu pod obsežno revizijo, ki je želela odpraviti tudi dotično posebnost škotskega pravnega sistema. Sodniki pa so predlog zavrnili, saj se s pravilom dveh virov ohranja zaupanje v pravni sistem, obenem pa se policijo sili v vestno opravljanje dela. Prav tako se je omenjeno pravilo v preteklosti že večkrat izkazalo za pomembno varovalo pred napačnimi obsodbami. Imajo pa nekatera kazniva dejanja na Škotskem, s tem mislimo predvsem na posilstva, izjemno nizko stopnjo obsodb.

Odbor za izobraževanje na Floridi je s sprejetjem novega učnega načrta začrtal nove standarde ocenjevanja v šoli, ki so odvisni od posameznikovega etničnega porekla. Zahteve za nivo znanja bodo najvišje za Azijce, nato belce, hispance,  najnižje pa za črnce. S prilagojenimi zahtevami se pričakujejo višja povprečja na testih, kar bo za šole pomenilo večja sredstva. Šole dobivajo namreč sredstva na podlagi zakona “enake možnosti za vse otroke”, v angleščini “no child left behind act”, sprejetega pod vladavino bivšega predsednika Georgea Busha. Odločitev odbora za izobraževanje je tako na Floridi kot v ostalih delih Združenih držav Amerike izzvala nasprotovanje, saj bo učence odvračala od nuje po dodatnem učenju.

Matthew Michael, državljan Združenih držav Amerike, je zaradi frustracije glede neuspešne vojne proti drogam na družabnem omrežju Facebook napisal več agresivnih objav, naslovljenih proti ameriški agenciji za kontrolo drog. Ameriško pravosodno ministrstvo je izjave videlo in proti Matthewu izdalo obtožnico zaradi treh primerov verbalnih deliktov, za kar lahko dobi kaznen do petnajst let zapora. To je že drugi primer pregona zaradi objav na družabnih omrežjih. 20. avgusta je bil v psihiatrično ustanovo prisilno sprejet bivši pripadnik ameriških marincev Brandon Raub, ki je služil v Afganistanu in Iraku. Raub je dvomil o ameriških razlagah o 11. septembru. Tri dni kasneje je sodnik drugega sodišča odločitev sicer zavrnil na podlagi prvega amandmaja in Raub je bil spuščen na prostost.

Na svetovni dan boja proti revščini je Amnesty International Slovenija opozoril, da revščina ne pomeni le pomanjkanja hrane in drugih življenjskih potrebščin. Ljudje, ki živijo v revščini, so namreč ranljivi tudi za vrsto drugih kršitev človekovih pravic, saj nimajo moči, da bi vplivali na sprejemanje političnih odločitev. Amnesty International tako posebej opozarja na prisilne izselitve, ki so po mednarodnem pravu prepovedane. Do izselitev po mnenju omenjene organizacije ne bi smelo prihajati, dokler se ne preučijo vse možne alternative in se ne izpeljejo ustrezni postopki za zaščito ljudi. Več nam je povedala Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.             

Danes se ustanavlja stranka piratov, ki skuša redefinirati pojem politične stranke. Uradna ustanovitev stranke bo ob petih popoldan v Kinu Šiška, kamor ste vabljeni vsi, ki vas ne zadovoljuje klasična politika. Več nam je povedal piratski koordinator skupine za elektronsko neposredno demokracijo Sašo Miklič:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.