OFF razpršitve ukrajinskih protestov

OFF razpršitve ukrajinskih protestov

Aktualno-politična novica
8. 6. 2015 - 15.00
 / OFF

Premierka Bangladeša Sheikh Hasina in indijski prvi človek med enakimi Narendra Modi sta podpisala serijo sporazumov, med katerimi izstopa predvsem zemeljski, ki opredeljuje izmenjavo območij enklav na mejah med državama. Lastništvo 111 indijskih enklav bo tako prenesenih k sosednjemu Bangladešu, medtem ko bo njegovih 51 enklav pripadalo Indiji, približno 50 tisočim prebivalcem teh območij pa bo prepuščena odločitev sprejema bodisi bangladeškega bodisi indijskega državljanstva. S tem se bodo enklave ukinile, omenjenim prebivalcem pa se bo s pridobitvijo državljanstva končal položaj znotraj pravnega vakuuma, zaradi česar niso imeli dostopa do osnovnih državnih socialnih storitev, njihove pravice pa so bile omejene. Zaradi statusa ne-državljana so namreč imeli omejeno svobodo gibanja, prav tako pa niso imeli glasovalne pravice in pravice do lastninjenja.

Sporazum je bil sicer na mizi že od leta 1974, vendar se je zaradi atentat takratnega bangladeškega predsednika Sheikha Mujiburja Rahmana ratifikacija s strani Indije prekinila. Poleg ozemeljskega sporazuma sta državi med drugim dosegle dogovor o investiciji 5-ih milijard dolarjev v bangladeški energetski sektor, ki bo pricurljal s strani dveh indijskih korporacij, Realiance power in Adani.

Po trgovinski poti iz Azije prehajamo v Evropo. Madžarska je podpisala sporazum s Kitajsko, s katerim bo sodelovala pri njenem projektu Svilene poti. Ta predvideva infrastrukturno povezavo, segajočo od Azije preko Bližnjega vzhoda do Evrope, zaradi česar bo Kitajska investirala v gradnjo nove železnice med Madžarsko in Srbijo.

V Evropi, natančneje v gradu Schloss Emlau v nemškem mestu Garmisch-Partenkirchen na Bavarskem se zaključuje zasedanje skupine G7. Zborovanje je sicer potekalo v znamenju demonstracij in blokad, ki jih je širom bavarskih mest sprovedlo okoli 8 tisoč protestnikov. Nasprotnikom finančne in politične elite, ki jo predstavlja skupina G7, pa je nasproti stalo približno 20 tisoč policajev, med katerimi so potekali spopadi.

Na zasedanju so pogovori med udeleženimi državami poleg terorizma, globalnega segrevanja in medcelinskega prostotrgovinskega sporazuma zajemali tudi razmere v Ukrajini in odnose z Rusijo. Predsednik sveta Evropske unije Donald Tusk je namreč dejal, da bo od držav iskal politično podporo za nadaljevanje ekonomskih sankcij zoper Rusijo, saj da je poskus zajetja ukrajinskega mesta Marinka s strani proruskih separatistov v nasprotju z Minskim sporazumom o prekinitvi ognja. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v intervjuju za enega od italijanskih časopisof dejal, da je Rusija vedno skušala doseči resno razmerje z Evropo in da, citiramo, “nismo nikoli videli Evrope kot ljubice”. Poleg pozivanja k zanemarjanju solidarnosti med zahodnimi državami v konfliktu z Rusijo in poudarjanja vpletenosti ZDA v tem sporu pa je tudi pristavil, da, zopet citiramo, “le bolna oseba - in še ta le v spancu - si lahko predstavlja, da bo Rusija napadla NATO”.

Izjave o tesnih odnosih navkljub konfliktu pa je bilo pred zasedanjem skupine slišati tudi s strani predsednika evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja. Ta je ob grajanju petkovega govora grškega premierja Aleksisa Ciprasa, češ da ni predstavil celotne resnice okoli ponudbe dogovora s posojilodajalci in zavlačevanja z dogovori, pristavil, da sicer nima nič proti Ciprasu osebno, saj da je njegov prijatelj, vendar mora po njegovem mnenju, citiramo, “prijateljstvo, da ga se ohrani, slediti nekim minimalnim pravilom”. Junckerjevo ogorčenje se sicer nanaša na govor, v katerem je grški premier zavrnil predlog sporazuma posojilodajalcev in ga je označil kot slab pogajalski trik. Konkretneje, Junckerjev kamen spotike je bila premierjeva izjava, da je bil predlog ultimat in da je predstavljal predlog treh institucij Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije kot zgolj njegov predlog.

Med tovrstnimi pogovori pa so v Ukrajini na trgu Maidan potekali protivladni protesti. Okoli 3000 protestnikov je v soboto zahtevalo ekonomske reforme in odstop sedanje vlade. Ti so se nadaljevali v nedeljo, kjer je nekaj sto protestnikov na trgu poleg nasprotovanja z zdajšnjim režimom zahtevalo tudi poročilo o napredku obljubljenih reform, zaradi česar so na trgu tudi postavili šotore. Postavljen kamp in protesti, ki so ga udeleženci poimenovali Maidan 3, je bil s strani neznane zamaskirane skupine uničen, aktivisti v šotorih pa so bili iz njih nasilno odstranjeni. Poleg trga nastanjeni policaji so ob tem sicer le nemo gledali in niso prekinili nasilja.

Nadaljujemo v Turčiji, kjer so potekale parlamentarne volitve. Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj je sicer z 41 odstotki zmagala na volitvah, vendar je izgubila dosedajšnjo absolutno večino ter bo prisiljena iti v koalicijo, ako bo hotela ostati v vladi. Dotična stranka je sicer med kampanjo napovedovala spremembo parlamentarnega sistema v predsedniškega v primeru, da bi dobila dvotretjinsko večino, saj bi ji bilo  s tem omogočena sprememba ustave. S 25 odstotki glasov se je na drugo mesto uvrstila Republikanska ljudska stranka, tej pa je s 16 in pol odstotki glasov sledila Stranka nacionalnega gibanja. Novost na tokratnih volitvah pa je preboj kurdske Stranke ljudske demokracije ali krajše HDP, ki bo s 13-imi odstotki glasov dobila 79 sedežev v 550-članskem parlamentu. Poslanci HDP so pred združitvijo v večini kandidirali kot neodvisni poslanci, saj turška zakonodaja opredeljuje prag vstopa v parlament pri 10 odstotkih glasov, s čimer stranka avtomatsko pridobi 50 sedežev. Več o povolitvenem stanju pa iz Turčije Arne Zupančič.

Izjava

Več o zapletih in razpletih turških parlamentarnih volitev pa v Offsajdu ob 17-ih.

Vlada je na seji izglasovala nadaljevanje prodajnega postopka družbe Telekom Slovenije znotraj Slovenskega državnega holdinga, krajše SDH, in odpravila pomisleke nadzornikov dotične institucije. Spomnimo, da so ti, po potrditvi prodajnega postopka s strani uprave SDH, preložili odločanje na vlado kot skupščino holdinga. Cerajejeva vlada se je z včerajšnjimi sklepi strinjala z mehanizmom razdelitve tveganj, povezanih s sodnimi in konkurenčnimi postopki zoper Telekom. Prav tako pa je sklenila, da mora biti pojem strateškega lastnika, ker ta pravno ni opredeljen v zakonu o SDH, definiran v skladu s pravili ekonomske stroke, ki tu vključuje ohranitev sedeža dotičnega podjetja v Sloveniji. Proti omenjenim sklepom so glasovali le trije ministri SD, dva ministra iz vrst stranke DeSus pa sta bila vzdržana. Dokončna odločitev o prodaji tudi s strani nadzornikov bo znana do srede, ko poteče rok glavnega ponudnika Cinvena.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness