Off restriktivnejše evropske migracijske politike

Off restriktivnejše evropske migracijske politike

Aktualno-politična novica
28. 6. 2016 - 15.00
 / OFF

Kremelj sporoča, da je prejel opravičilo turškega predsednika Recepa Tajipa Erdogana glede sestrelitve ruskega letala Suhoj Su-24 na meji s Sirijo novembra lani. Da je poslano pismo vsebovalo obžalovanje, so potrdile tudi turške oblasti, četudi niso eksplicitno potrdili, da je šlo za opravičilo. Prav tako je Turčija zaradi domnevno na novo najdenih dokazov včeraj pričela s sodnim postopkom ponovno odprte preiskave glede umora ruskega pilota ter onemogočila potovanje osumljencu Alparslan Celiku, ki je bil v preteklosti že oproščen tega dejanja. Spomnimo, da so se odnosi med državama skrhali, ko je Turčija novembra sestrelila rusko letalo, ki je preletavalo območje na sirsko-turški meji. Letalo naj bi po obsodbah Turčije navkljub večkratnim opozorilom kršilo njen zračni prostor.

Medtem ko Turčija obnavlja vezi z Izraelom in Rusijo, pa se poglabljajo že načeti odnosi z Nemčijo. Več politikov in javnih osebnosti je sprožilo tožbo zoper Erdogana, v kateri ga obtožujejo vojnih zločinov v bojih proti kurdskim silam. Še posebej izpostavljajo dogodke v mestu Cizre v Sirnaku, kjer naj bi turški represivni organi umorili okoli 178 Kurdov, njihova trupla pa naj bi sežgali. Tožba se poleg na Erdogana nanaša tudi na nekdanjega premierja Ahmeda Davutogluja, notranjega ministra Efkan Ala ter nekaterih ostalih visokih uradnikov vojske in policije. Tožbo pa so lansirali deležniki turških vojnih zločinov, med katerimi je tudi turški poslanec in član prokurske stranke HDP, poslanca nemške stranke Die Linke ter nekateri intelektualci in nevladniki.

Na zasedanju Evropskega sveta se bodo poleg diskutiranja o nadaljnjem postopnaju glede odhoda Velike Britanije iz Evropske unije prav tako pogovarjali o migracijski politiki. Glede na pricurljane osnutke, ki jih je videl spletni medij EuObserver, gredo namere predvsem v njeno zaostrovanje, saj poudarja uporabo vseh razpoložljivih sredstev za zajezitev prihajajočih beguncev. Ta vključujejo tudi ustanovitev posebnega sklada, ki bi z javno-zasebnim partnerstvom financiral izgradnjo infrastrukture v afriških državah, iz katerih večinoma prihajajo begunci. Prav tako zajema pospeševanje vrnitvenih postopkov beguncev, ne glede na obstoj formalne podstati za vračanje ter osredotočanje ne le na države izvore, temveč tudi na prehodne države, kot je Sudan, kateremu je Evropska komisija sicer že namenila 100 milijonov evrov za razvoj.

Temu predlogu, ki prihaja s strani Evropske komisije, je nasprotovalo okoli sto nevladnih organizacij. Več o tem, kje so težave tovrstne politike, Sarah Theresieri iz Oxfama, organizacije, ki je med podpisnicami nasprotovanja tej politiki:

Izjava

Vlada v Kartumu pa medtem naznanja, da sudanska vojska zapušča mejo z Južnim Sudanom. Umik je naznanil brigadir sudanskih oboroženih sil, poteza pa je del implementacije dogovora med dotičnima državama. Ti sta se pretekli mesec dogovorili o umiku vojske, organizaciji demilitariziranih območij ter prekinitvi vzajemne podpore upornikom na obeh straneh meje. Spomnimo, da je Sudan po kratkem odprtju mej marca te ponovno zaprl in naznanil, da bo okoli 200 tisoč ostalih Južnih Sudancev tretiral kot tujce.

Srbiji ponovno ni uspelo dobiti zelene luči za pridružitev Evropski uniji. Na sestankovanju z delovno skupino EU jim namreč ni uspelo odpreti poglavja 23, ki zahteva, da Srbija dosega standarde sodstva in temeljnih pravic, ki naj bi pritikale evropskim državam. Poleg ugovarjanja Hrvaške, zaradi katere so bila pogajanja neuspešna že aprila, je odobritev sedaj odrekla tudi Velika Britanija, kot razlog pa je navedeno zapuščanje Evropske unije. Spomnimo, da Hrvaška ni pristala na pridružitev Srbije, ker je slednjo obtoževala premajhnega spoštovanja pravic hrvaške manjšine in zahtevala polno sodelovanje s sodiščem za vojne zločine v Haagu, vendar je kasneje opustila zadržanje odobritve. Naslednji rok za odprtje omenjenega poglavja je 30 junij.

Maldivsko vrhovno sodišče je potrdilo 13 letno zaporno kazen za nekdanjega premiera Mohameda Nasheeda. Nasheed je leta 2008 postal prvi demokratično izvoljeni predsednik te otoške države in je nasledil dolgoletnega predsednika Maumoona Abdula Gayooma. Leta 2012 pa je po prestopu vojske in policije ter dela sodstva na stran opozicije odstopil. Tri leta kasneje je bil obtožen zaradi domnevnih nepravilnosti pri aretaciji predsednika kazenskega sodišča, Združeni narodi pa so sodbo označili za politično motivirano. Nova vlada, ki je politično blizu bivšemu predsedniku, se je pod pritiskom iz tujine nato na obsodbo pritožila, a sodišče pritožbi ni ugodilo. Nasheed ima trenutno status političnega azilanta v Veliki Britaniji.

Ameriško vrhovno sodišče je s petimi glasovi proti tremi teksaški zakon o splavu označilo za neustavnega. Zakon, ki je sedaj razveljavljen, je vključeval dva pogoja izvrševanja splava, ki sta po mnenju nasprotnikov de facto omejevala možnosti le-tega. Ta je namreč zahteval težko pridobljeno dovoljenje za zdravnike ter sicer drago opremo bolnišnic.

Sodišče je s šestimi glasovi proti dvema prav tako poostrilo omejitev nošenja orožja. Sedaj bo prepoved veljala tudi za tiste, ki jim je bilo dokazano nenamerno dejanje prekrška, ne le za tiste, ki so bili obsojeni namernega zločinskega dejanja.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness