Ruski predsednik Vladimir Putin je presenetil s predlogom premirja v Ukrajini. Načrt obsega sedem točk, ki naj bi zagotovile premirje med vladno in uporniško stranjo. Prva in najpomembnejša točka je moratorij na vse vojaške operacije obeh strani. Sledijo predlogi o umiku ukrajinskega vojaštva z območja vzhodne Ukrajine, napotitev neodvisnih mednarodnih opazovalcev za opazovanje in vzdrževanje premirja, izpustitev vseh vojaških zapornikov, vzpostavitev posebnih humanitarnih koridorjev za begunce. Zadnja točka mirovnega načrta ruskega predsednika je obnova vseh od vojne prizadetih naselij.

Poteze Putina so pomenljive predvsem zaradi najnovejšega vojaškega dogajanja v Ukrajini. Situacija se je, po mesecih na prvi pogled zelo uspešne vladne ofenzive, zavoljo ruskega posredovanja popolnoma spremenila. Načrt premirja je ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk že označil za poskus ruskega zavajanja mednarodne skupnosti. Glavni razlogi za omenjeno zavajanje naj bi tičali v bližajočem se vrhu NATA v Walesu in nastajajočem drugem paketu evropskih sankcij. Države članice Evropske unije, ki so povečini tudi članice Sevrnoatlantskega zavezništva, namreč pred vrhom NATA kar tekmujejo med seboj v izkazovanju nenaklonjenosti do Rusije. Najbolje to ponazarja poteza Francije, ki je oznanila, da bo zavoljo ruske vloge v ukrajinskem konfliktu, Rusiji ustavila dobavo ladij vrste Mistral. Prva je bila za primopredajo predvidena že v prihajajočem mesecu novembru.

Svojih ambicij pred zasedanjem vrha NATA ne skrivajo niti države bivše Jugoslavije. Črna Gora, Bosna in Hercegovina ter Makedonija so sporočile, da na prihajajočem vrhu ne pričakujejo presenetljivejših potez Severnoatlantskega zavezništva. NATO naj bi sicer pohvalil njihov trud pri približevanju zavezništvu, vendar je v isti sapi zatrdil, da je širitev zavezništva zaenkrat končana. Še najbolj se razprave o razširitvi Severnoatlantskega zavezništva nadeja Črna Gora, ki tako pričakuje sprejetje v vrste NATA v letu 2015, k čemur naj bi pripomogla tudi njena udeležba v afganistanski vojni. Črnogorska javnost članstvu v NATU močno nasprotuje.

Selimo se na indijski polotok. Vodja sedaj že napol pozabljene teroristične skupine Al-Kajde, Ayman Al-Zawahiri, je oznanil, da je omenjena teroristična skupina bogatejša za novo teroristično celico. Teroristična organizacija naj bi tako med svoje vrste sprejela še indijske džihadiste. Omenjena podružnica Al-Kajde je po besedah Al-Zawahirija plod skrbnega dvoletnega zbiranja ter združevanja verskih borcev z vseh delov indijske države. Vodja Al-Kajde je v videoposnetku napovedal, da se bo novonastala organizacija v prvi vrsti zavzemala za uničenje umetno vzpostavljenih verskih meja v pretežno hindujski Indiji.

Avstralija se sooča s hudo kritiko svoje politike do iskalcev azila in prebežnikov. Za najnovejši škandal je poskrbela šestletna prosilka za azil, ki je javnosti znana samo pod nazivom AS. Po letu dni prestajanja zaporne kazni brez kakršnekoli ovadbe je namreč sprožila tožbo proti avstralskim oblastem. Njena odvetnica je med razlogi za tožbo navedla pomanjkanje osnovne medicinske in splošne oskrbe tako prej omenjene deklice, kot ostalih pridržanih.

Stroga politika do podeljevanja stalnih državljanstev ali vizumov za začasno naselitev, je v Avstraliji postala že stalnica. Prav tako je že nekaj časa v veljavi prakticiranje zelo stroge politike do ilegalnih imigrantov. Namesto zadrževanja in zapiranja na avstralski celini, so Avstralci vzpostavili posebno mrežo zaporov na otočkih okoli celine. Pogoji v teh zaporih so močno pod standardom tistih na avstralski celini. Jetniki imajo težave predvsem z zelo slabo stopnjo higijene, minimalno zdravstveno oskrbo ter odsotnostjo sleherne pravne pomoči. Slabim pogojem ne uidejo niti otroci, ki so v omenjenem zaporniškem režimu vsekakor v najslabšem položaju.

Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom je napovedala, da novonastala evropska operacija Frontexplus ne bo nadomestila italijanske Mare Nostrum. Malmstromova je za takšno odločitev navedla pomanjkanje sredstev za financiranje omenjene operacije. Italija je svojo operacijo Mare Nostrum sprožila leta 2010, ko je zaradi brodoloma prenapolnjene ladje pred otokom Lampeduso utonilo več sto ljudi. Vojaška operacija Italijo mesečno stane 9 milijonov evrov, zato pritiska na Evropsko unijo in njene članice za sprožitev skupne operacije varovanja evropskih meja.

Evropska unija za razliko od Italije ne bo sprožila vojaške, temveč civilno operacijo. Izvedba Frontex-plusa tako ne bo več v domeni obrambnih ministrstev, pač pa v domeni notranjih ministrstev držav članic. Pomisleke o smiselnosti pričetka okrnjene evropske misije Frontex-plus sproža tudi morebitni zaključek Mare Nostruma. V tem primeru bi namreč zaradi varčevanja prišlo do številnih nepotrebnih žrtev med begunci. Komisarka Malstormova je še opozorila, da gre zaradi razvoja dogodkov v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu v prihodnosti pričakovati povečano število ilegalnih imigrantov.

Včeraj so tri politične stranke, SMC, DeSUS in SD parafirale koalicijski sporazum. Podpis omenjenega sporazuma je predviden v ponedeljek. Stranke so tako končale z medsebojnim vsebinskim usklajevanjem, čaka pa jih še usklajevanje na kadrovskem področju. Po trenutnem razrezu ministrstev bo najmočnejša stranka SMC dobila osem ministrskih mest, DeSUS-u bodo pripadali štirje resorji, SD pa bo dobila 3 ministrska mesta. Končano usklajevanje med najverjetnejšimi koalicijskimi strankami naznanja zaključevanje formiranja nove vlade.

OFF je pripravil Martin.