Kubanska vlada je razglasila, da bo majhnim podjetnikom olajšala pridobivanje bančnih kreditov. Nova pravila, po katerih imajo kreditojemalci za vračanje denarja čas do 10 let, prihajajo po tem, ko je vlada v začetku leta prvič začela dopuščati, da ljudje za hipoteko kreditov zastavijo nepremičnine in nakit. Ukrepi so bili sprejeti, da bi se spodbudila rast privatnega sektorja v državi.

Iz Kinšase, glavnega mesta Demokratične Republike Kongo, prihajajo različna poročila o oboroženih spopadih, ki se tam odvijajo od jutra. Po zadnjih poročilih naj bi bilo ubitih 40 ljudi. V spopadih so bili zajeti prostori državne televizije, glavnega letališča, o streljanju pa poročajo tudi iz prostorov glavne vojaške baze. Minister za informacije Lambert Mende je sicer zatrdil da je situacija v mestu že pod kontrolo. Za oboroženimi napadi, ki jih nekateri viri označujejo kot poizkus državnega udara, naj bi stal verski vodja Paul Joseph (Gideon) Mukungubila, ki je leta 2006 neuspešno kandidiral na predsedniških volitvah in velja za enega izmed največjih kritikov mirovnega sporazuma med uporniško skupino M23 in vlado predsednika Josepha Kabile, ki je bil podpisan pred mesecem dni.

Egiptovska policija je v Kairu aretirala 4 sodelavce arabske televizije Al Džazira. Kot so sporočili z arabske televizije so egiptovske varnostne sile aretirale al Džazirinega dopisnika iz Egipta Avstralca Petra Gresteja, producenta Mohameda Fahmija in Baherja Mohameda ter snemalca Mohameda Favzija. Egiptovsko notranje ministrstvo je na drugi ob aretacijah zatrdilo, da so aretirali člana Muslimanske bratovščine, ki so egiptovske oblasti pred časom uvrstile na seznam terorističnih organizacij, in Avstralca zaradi srečanj v hotelu, od koder sta ilegalno poročala lažne informacije. Te bi po mnenju egiptovskih oblasti utegnile škoditi nacionalni varnosti države, policisti pa so ob aretaciji zasegli kamere, videoposnetke in drugo opremo novinarske ekipe.

Libanonski predsednik Michel Suleiman je oznanil, da je Saudska Arabija državi obljubila 3 milijarde dolarjev, s katerimi naj bi kupili v Franciji izdelano orožje. Novica je v javnost prišla v času, ko se v glavnem mestu Rijad na državnem obisku mudi francoski predsednik Francois Hollande. Ta je že potrdil, da bodo Libanonu pomagali pri dobavi orožja, če bo njihova vlada izrazila takšne želje. Po poročilih naj bi sunitska Saudska Arabija s finančnimi sredstvi libanonskim vladnim silam skušala ustvariti protiutež gibanju Hezbollah, ki ga podpira šiitski Iran. Libanon je od začetka konflikta v Siriji znotraj lastnih mej priča vedno večjemu številu spopadov med podporniki in nasprotniki sirskega konflikta.

V bližini mesta Kišangar v kitajski regiji Xinjiang (izg. Šinkjang) je po napadu na policijsko postajo bilo ubitih 8 ljudi, eden pa aretiran. Kitajski mediji so napad „z noži in sekirami“ označili za terorističnega in zanj tradicionalno obtožili regijske islamiste. Napad na postajo je zadnji v seriji nemirov, ki pretresajo pretežno muslimansko regijo, kjer je večina prebivalstva ujgurskega porekla. Samo v zadnjem letu je bilo ubitih 100 ljudi. Poznavalci razmer v regiji in ujgurski aktivisti sicer poročajo, da so napadi v z naravnimi viri bogatem Xinjiangu posledica omejevanja svoboščin Ujgurov.

Po včerajšnjem samomorilskem bombnem napadu je rusko mesto Volgograd pretresla nova eksplozija. V nabito polnem avtobusu se je nekaj po osmi uri po lokalnem času v bližini ene od mestnih razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je po najnovejših podatkih umrlo najmanj 13 ljudi, številni pa so ranjeni. Eksplozija je povsem uničila avtobus, poškodovanih pa naj bi bilo tudi nekaj bližnjih zgradb. V nedeljskem napadu se je na železniški postaji v Volgogradu domnevno razstrelila samomorilska napadalka, v eksploziji pa je umrlo 17 ljudi. Ruske oblasti so po napadih, ki naj bi bil povezana, nemudoma sprožile preiskavo zaradi terorizma, na železniških postajah, letališčih ter drugih javnih mestih pa so uvedle poostren nadzor. Čeprav odgovornosti za napada uradno ni prevzel še nihče pa bodo ruski preiskovalci krivca po ustaljeni praksi najverjetneje iskali med muslimani z območja bližnjega Severnega Kavkaza, ki se že več let borijo proti ruski nadoblasti. Teroristični napadi v Rusiji pred prihajajočimi zimskimi olimpijskimi igrami sicer v Rusiji vzbujajo precej nemira, nelagodje pa zbuja tudi apel vodje islamističnih upornikov Doke Umarova, ki je svoje privržence pozval, naj bodo v času olimpijskih iger posebej dejavni.

Uprava splitske ladjedelnice Brodosplit je zoper 13 zaposlenih delavcev, sodelujočih v novembrskem protestu zaradi zamude izplačila plač, uvedlo postopek prekinitev delovnega razmerja. Po novembrskih protestih, med katerimi so razjarjeni zaposleni vdrli v upravno zgradbo, je vodstvo Brodosplita uvedlo disciplinski postopek proti 254 delavcev, po koncu postopka pa je večini izrekla opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Ne pa tudi 13 delavcem, med njimi vsem glavnim sindikalistom, ki jih doletela odpoved. Govorili smo s predsednikom Zveze delavskih sindikatov Hrvaške Ozrenom Matijaševićem, ki vidi odpustitev delavcev v splitski ladjedelnici kot protizakonito.

Izjava se nahaja v posnetku. 

OFF sta pripravila Nejc in Anuša.