Po decembrskih volitvah je 61-letna Park Geun Hye prisegla kot prva predsednica Južne Koreje. Na čelu države je zamenjala kolega iz konservativne stranke Lee Myung Baka, in to pol stoletja po tem, ko je oblast v državi z vojaškim udarom prevzel njen oče Park Chung Hee. V nastopnem govoru je Parkova napovedala ničelno toleranco do vsakršnih dejanj Severne Koreje, ki bi lahko ogrozila njeno državo, severno bratsko sosedo pa je pozvala tudi k opustitvi jedrskega programa. V svojem govoru se je sicer osredotočila predvsem na gospodarstvo. Stremljenje h kreativni ekonomiji in ekonomski demokratizaciji naj bi po njenem prineslo nova delovna mesta in povečanje blaginje.

Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je po sestanku sveta za nacionalno varnost obrambnemu ministrstvu ukazal, naj v roku dveh tednov izžene pripadnike ameriških specialnih enot iz vzhodne province Maidan Wardak. Jenkiji naj bi bili odgovorni za poslabšanje varnostnih razmer, saj naj bi bili sami oziroma povezani z drugimi osebami vpleteni v več zločinov. V enem od spornih primerov se je izgubila sled za devetimi Afganistanci, pripadniki specialnih sil pa naj bi bili odgovorni tudi za ugrabitev študenta, ki je bil dva dni kasneje najden pod nekim mostom s prerezanim grlom. Ameriške specialne enote so v izjavi za javnost zgolj sporočile, da vse obtožbe jemljejo resno.

Na prvo mednarodno turnejo po prevzemu položaja se je odpravil ameriški državni sekretar John Kerry. Prva na meniju bo največja zaveznica Združenih držav Amerike Velika Britanija, nato pa ga bo pot vodila v Nemčijo, kjer je v Berlinu odraščal kot otrok ameriškega diplomata. Obujanje spominov bo verjetno precej bolj prijetno, kot pa srečanje z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Rusija se je namreč v nasprotju z ostalimi evropskimi državami hladno odzvala na Kerryevo imenovanje. Povod za to naj bi bila tudi smrt triletnega ruskega dečka Maksima Kuzmina po posvojitvi s strani ameriškega para. Rusija sedaj zahteva razveljavitev posvojitve za Maksimovega brata in njegovo vrnitev v domovino. V Parizu bo beseda tekla o sodelovanju v boju proti islamskim skrajnežem v Maliju, medtem ko bo v Rimu sodeloval na srečanju s predstavniki sirske opozicije. Pot ga bo nato vodila v Turčijo in zalivske države.

Palestinske oblasti so se odzvale na sobotno smrt palestinskega pripornika v izraelskem zaporu. Obdukcija tridesetletnega Arafata Jaradata iz Zahodnega brega, ki je bil aretiran zaradi kamenjanja Izraelca, naj bi napeljevala k sklepu, da je bil mučen do smrti. Na to naj bi kazali modrice na obrazu in zlomi reber, medtem ko naj bi bilo srce v dobri kondiciji. Zadnji podatek je važen zaradi izgovarjanja izraelskega zdravstvenega ministrstva, da so poškodbe nastale pri oživljanju pripornika po zastoju srca. Smrt Jaradata, ki je bil po palestinskih podatkih pripadnik Brigad mučenikov Al-Aksa, je sprožila številne proteste v Hebronu in Gazi ter enodnevno odklanjanje hrane s strani tri tisoč palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih.

V Italiji se nadaljujejo dvodnevne predčasne parlamentarne volitve, na katerih je favoritka levosredinska koalicija pod vodstvom Piera Luigija Bersanija. Drugo mesto naj bi osvojila desna sredina Silvia Berlusconija, in to kljub temu, da je bil Vitez pred dobrim letom zaradi grozečega bankrota države prisiljen zapustiti premierski položaj. Takrat ga je zamenjal Mario Monti s svojo tehnično vlado, na tokratnih volitvah pa naj bi se s sredinsko koalicijo uvrstil na tretje mesto. Do predčasnih volitev je prišlo prav zaradi decembrske odtegnitve podpore Montijevi vladi s strani Berlusconija, za katerega je že kazalo, da je politično mrtev, a se mu je s tokratno intenzivno kampanjo uspelo vrniti v prve vrste političnega parketa.

Kardinal Keith O'Brien, najpomembnejši britanski rimo-katoliški klerik, je odstopil kot nadškof St. Andrewsa in Edinburgha. Za ta korak se je odločil le mesec pred dopolnitvijo petinsedemdesetega leta starosti, ko bi bil po službeni dolžnosti papežu dolžan ponuditi odstop. O'Brien je bil v zadnjem času deležen obtožb s strani treh duhovnikov in bivšega klerika, da se je v osemdesetih letih neprimerno obnašal do njih, kar naj bi se nanašalo na poskuse spolnega nadlegovanja. Kardinal je obtožbe zanikal, vseeno pa se je v odstopni izjavi opravičil vsem, ki naj bi jih med službovanjem užalil. Z njegovim odstopom bo britansko rimo–katoliško občestvo prikrajšano za sodelovanje na konklavu oziroma volitvah novega papeža.

Slovenska vlada je ostala še brez dveh ministrov iz vrst Slovenske ljudske stranke. Odstopni izjavi sta namreč podala minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav ter minister za okolje in kmetijstvo Franc Bogovič. Kdo bo izpraznjeni mesti prevzel, še ni jasno, vendar pa izbire ni veliko, saj v vladi z najnižjo podporo vseh časov s premierom vred ostaja le še sedem ministrov iz vrst Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije.

V opomin na izbris 25.671 posameznikov iz registra stalnih prebivalcev Slovenije se začenja teden izbrisanih. V naslednjih nekaj dneh več organizacij, ki se borijo za pravice izbrisanih, pripravlja forume, javne razprave, projekcije filmov in skupščine, v torek pa tudi protest pred Ministrstvom za notranje zadeve. V 21 letih od izbrisa je bilo doseženega nekaj napredka, vendar pa krivice, storjene izbrisanim, še zdaleč niso odpravljene. Nekaj o trenutnem položaju izbrisanih in aktivnosti države pri popravljanju krivic nam je povedal Blaž Kovač z Amnesty International.

Izjava je dosegljiva v posnetku oddaje

Mariborska Iniciativa za mestni razvoj je predstavila svojo pobudo za samoorganiziranje krajevnih in četrtnih skupnosti v Mestni občini Maribor. Na ta način poskušajo povečati participacijo občanov v političnem odločanju na občinski ravni in preprečiti samovoljo oblastnikov, ki so ji bili v Mariboru priča v preteklih letih. O ciljih pobude govori Aljoša Peternel, član Iniciative za mestni razvoj.

Izjava je dosegljiva v posnetku oddaje

Off sta pripravila Tadej in vajenec Jaša.