Argentina in Mednarodni denarni sklad, poznan tudi pod angleško kratico IMF, sta se dogovorila o 42,5 milijard evrov vrednem posojilu, namenjenem stabilizaciji argentinskega gospodarstva. To se sooča s padcem vrednosti valute peso, povišano inflacijo in visokim javnofinančnim primanjkljajem. Država bo prvih trinajst milijard evrov dobila takoj, v naslednjih treh letih bo morala sprejeti več reform, predvsem pa znižati primanjkljaj. Tako naj bi z 2,7 odstotka BDP primanjkljaja letos prišla na 0,5 odstotka BDP presežka leta 2021. Inflacija naj bi se z letošnjih 30 odstotkov do 2021 znižala na devet. Državljani dogovoru z IMF nasprotujejo. Po državi so potekali protesti, ki so opomnili na prejšnje posojilo za odplačevanje, zaradi katerega je morala Argentina sprejeti hude varčevalne ukrepe. Ti so bili povrh tega še neuspešni, za kar so se celo v IMF opravičili. Odplačala ga je leta 2006 in od takrat naprej z IMF ni sodelovala.

V Indiji že en teden protestira več tisoč kmetov, kar predstavlja še enega v vrsti protestov v zadnjem letu. Zahtevajo odpis posojil in višje cene za svoje proizvode, kot so žita, oljčna semena in mleko. Kmetje so tudi omejili dotok proizvodov na tržnice v nekaterih mestih, kar je ponekod povzročilo porast cen. Indijski predsednik vlade Narendra Modi je sicer ob svoji izvolitvi leta 2014 kmetom obljubil podvojitev cen za njihove proizvode.

Avstralske sile naj bi v Afganistanu zagrešile vojne zločine.Iz tajnega dokumenta posebnih enot avstralske vojske izhaja, da so pripadniki enote SAS med operacijami pretirano uporabili silo, nekateri vojaki pa niso pokazali zadostnega spoštovanja do človeškega življenja in dostojanstva. Njihova dejanja je vojska prikrila. Preiskavo o obnašanju vojakov je vlada naročila leta 2016 in z vojaki izvedla več intervjujev. Obtožbe o vojnih zločinih so sedaj predmet sodne preiskave.

Varnostni svet Združenih narodov je uvedel sankcije proti šestim vodjem mrež tihotapcev z ljudmi v Libiji. Med njimi so štirje Libijci, tudi vodja libijske obalne straže, in dva Eritrejca. Gre za prve mednarodne sankcije proti trgovcem z ljudmi. Uvedbo sankcij je zahtevala Nizozemska, pomenijo pa zamrznitev bančnih računov šesterice in prepoved potovanj. Imele naj bi predvsem odvračalno vrednost. S trgovino z ljudmi v Libiji so se Združeni narodi, Evropska unija in ostale mednarodne organizacije začele ukvarjati, potem ko je v javnost prišel posnetek, kako migrante na dražbi prodajajo kot sužnje. V Libiji naj bi se po oceni Mednarodne organizacije za migrante nahajalo 700 tisoč migrantov.

Gansko ministrstvo za šport je sporočilo, da je dva dni po prvem javnem predvajanju dokumentarnega filma o korupciji v tamkajšnjem nogometu razpustilo Gansko nogometno zvezo. Dokumentarec, imenovan Ko pohlep in korupcija postaneta norma, prikazuje številne delavce v afriškem nogometu, kako prejemajo podkupnine, vključno s predsednikom ganske zveze Kwesijem Nyantakyijem, ki na posnetku od poslovneža, zainteresiranega za sponzoriranje ganske nogometne lige, sprejme gotovinsko “darilo” v višini 55 tisoč evrov.

Švedska vlada je izdala dovoljenje za izgradnjo projekta Severni tok 2, podvodnega plinovoda za transport ruskega plina do Nemčije. Za dovoljenje je Severni tok, ki je v stoodstotni lasti Gazproma, švedski vladi plačal 9,5 milijarde evrov. V okviru projekta bosta zgrajeni dve podvodni cevi, dolgi 1200 kilometrov, ki bosta povezali območje Ust-Luga v Rusiji in nemški Greifswald. Dovoljenje izgradnje sicer nasprotuje ciljem Energetske unije o zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina in zmanjšuje tranzitno vlogo Ukrajine. Poleg Švedske sta zeleno luč za projekt že prižgali Finska in Nemčija, o dovoljenju pa še razmišlja Danska.

Družba Nova hiša, lastnica Nove24tv, mora trenutni poslanki Levice Violeti Tomić zaradi objave spornega prispevka plačati 6000 evrov odškodnine in objaviti javno opravičilo. Avgusta lani je Nova24tv na svoji spletni strani objavila fotografijo poslanke s pripisom: Poslanka ZL Violeta Tomić si jo je 'luftala' v hotkah na trajektu za Vis. Objava fotografije sama po sebi ni sporna in ne posega pretirano v poslankino zasebno življenje, saj je javna oseba. Sporno pa je po presoji okrajnega sodišča v Ljubljani besedilo, ki je žaljivo in želi ustvariti videz, da Tomić ni primerna za poslansko funkcijo. Medij je odgovoren tudi za žaljive komentarje pod prispevkom, ki jih mora odstraniti s spletne strani. Odvetnik Nove hiše je sodbo označil za napad na svobodo govora in že napovedal pritožbo, če bo treba do Strasbourga.

Slovenska pošta ima danes veliko dela z dostavljanjem pošiljk z belim prahom. Zjutraj so morali v Državnem zboru posredovati policisti in gasilci, ena oseba je v karanteni. Beli prah so na svoj naslov dobili tudi nekdanji poslanec in predsednik Zveze borcev NOB Jerko Čehovin, novinarka RTV Eugenija Carl in antropologinja Svetlana Slapšak.