Jemen je po odstopih predsednika države, Abda Rabbuha Mansurja Hadija, in premierja Khaleda Bahe zdrsnil v hudo politično krizo. Včerajšnji dogovor, ki ga je predsednik sklenil z uporniškim šiitskim gibanjem Hutijev in je obljubljal umiritev razmer, je državo očitno pahnil v politični kaos, saj je bil prav omenjeni dogovor povod za odstop premierja, čemur je sledil še odstop predsednika Hadija. Na jugu države so štiri Hadiju zveste province odpovedale poslušnost prestolnici, ki jo skoraj v celoti nadzoruje gibanje Hutijev. Šiitsko gibanje je že predlagalo vzpostavitev začasne tranzicijske vlade, v kateri bi sami sodelovali. Naraščajoči vpliv Hutijev z zaskrbljenostjo spremljajo v Združenih državah Amerike in Saudovi Arabiji, saj jih vidijo kot podaljšano roko Irana.

Jemenske šiitske milice pa niso edina današnja skrb Saudove Arabije. Umrl je namreč kralj Abdulah, ki je absolutistično monarhijo vodil od leta 2005. Nasledil ga je brat Salaman, ki je zaradi slabega kraljevega zdravja tudi do sedaj opravljal večino njegovih funkcij. Salaman je bil vse od 60-tih let upravnik prestolnice Rijad, leta 2011 pa je bil imenovan za ministra za obrambo in bo najverjetneje nadaljeval bratovo politiko zelo, zelo počasnega procesa modernizacije režima. Sožalje Saudijcem je že izrazil predsednik Združenih držav Barack Obama, ki je poudaril, kako visoko je cenil pokojnika … in njegovo nafto.

Nadaljujemo na Tajskem, kjer je parlament pod nadzorom vojaške hunte izglasoval razrešitev in 5-letno prepoved opravljanja javnih funkcij bivši premierki Yingluck Shinawatra na podlagi obtožnice, ki jo bremeni korupcije in malomarnosti pri razpolaganju z javnimi sredstvi. Leta 2011 naj bi, ko je bila na položaju premierke, odkupovala žito po napihnjenih cenah, s čimer naj bi si poskušala zagotoviti podporo kmetov, sicer tradicionalno naklonjenih družini Shinawatra.

Ostajamo v Aziji. Nepalskemu parlamentu ni uspelo sprejeti nove ustave, ki bi lahko znatno prispevala k prekinitvi obdobja politične nestabilnosti v državi. Nočna seja parlamenta, na kateri so nameravali sprejeti ustavo, se je namreč končala z vsesplošnim prepirom in obmetavanjem z mikrofoni in čevlji med poslanci vladajočega Nepalskega kongresa in največje opozicijske maoistične stranke. Nepal se sooča s politično nestabilnostjo od leta 2006, ko so vlada in maoistični uporniki sklenili premirje, ki je končalo državljansko vojno. Trenutna tako imenovana začasna ustava je bila sprejeta kmalu po razpustitvi monarhije leta 2008, a je vse do danes niso uspeli nadomestiti z novo, stalno.

Nadaljujemo v Afriki, kjer so se predstavniki Nigerije, Čada, Nigerja in Kameruna dogovorili, da bodo zaprosili za mednarodno pomoč v boju proti islamistični skupini Boko Haram. Povod za to odločitev so bili nedavni vnovični napadi islamistov na severu Nigerije in v Kamerunu. Predlog bodo naprej uskladili v Afriški uniji, nato bodo poslali prošnjo varnostnemu svetu Združenim narodom, ki bo lahko v regijo napotil modre čelade.

Zaključujejo se pogovori med delegacijami Kube in Združenih držav Amerike v Havani, ki so očitno obrodili sadove. Delegaciji sta napovedali, da bodo 54 let po prekinitvi diplomatskih odnosov ponovno obojestransko odprli diplomatski predstavništvi v obeh državah. Podobni pogovori, namenjeni otoplitvi medsebojnih odnosov, se obetajo tudi med Kubo in Evropsko unijo. Potekali bodo na začetku marca.

Na dan prihajajo nove podrobnosti o tako imenovanih protiterorističnih ukrepih, ki jih v luči nedavnih terorističnih napadov v Parizu pripravljajo voditelji Evropske unije. Ministri za notranje zadeve Unije, ki se bodo sestali naslednji teden v Rigi, bodo poleg ukrepov, ki bodo omogočili izmenjavo podatkov o potnikih letalskega prometa in o komunikaciji med državljani, razpravljali tudi o zaostritvi nadzora nad schengensko mejo. Po novem naj bi bili tudi državljani Unije podvrženi strožjemu mejnemu nadzoru, podobnemu, kot je do sedaj veljal za državljane tretjih držav.

Evropska centralna banka je napovedala pričakovani program kvantitativnega sproščanja, ki ji bo od letošnjega marca pa do vsaj konca septembra 2016 omogočil mesečni odkup obveznic v višini 60 milijard evrov. Kakšne bodo posledice ukrepa Evropske centralne banke, bomo raziskali v današnjem Kultivatorju ob 17-ih.

Izraelski premier, Benjamin Netanjahu, je ponovno dobil košarico. Nedavno ga francoski predsednik, Francois Hollande, ni hotel videti v Parizu na komemoraciji, namenjeni žrtvam nedavnih terorističnih napadov, zdaj pa je še ameriški predsednik Barack Obama sporočil, da ga ne namerava sprejeti v okviru Netanjahujevega obiska v ZDA, ki bo potekal marca. Obama je sporočil, da ameriški predsedniki po tradiciji ne sprejemajo tujih voditeljev, ki so tik pred volitvami. V Izraelu bodo marca namreč potekale parlamentarne volitve.

Kreator Lab in Društvo Hiša v sodelovanju s Fundacijo Roberta Boscha in Centrom Alternativne in Avtonomne Produkcije so danes v Mariboru organizirali prvi Urban Hackathon Maribor, ki bo poskusil prispevati k revitalizaciji starega mariborskega mestnega jedra. Več organizatorka Katja Beck Kos:

Izjava je dostopna v posnetku.

Ali je prišlo do takšnih poskusov v še kakšnem kraju?

Izjava je dostopna v posnetku.