Off se oborožuje

Off se oborožuje

Aktualno-politična novica
28. 3. 2018 - 15.00
 / OFF

Ameriško prevozno podjetje Uber mora zaradi kršenja zakonodaje prenehati s ponudbo svojih storitev na Slovaškem. Sodišče v Bratislavi je odločilo, da bi moral Uber izpolnjevati enake pogoje, kot veljajo za slovaška taksi podjetja. Postopek za prepoved Uberjevih storitev je januarja sprožila pritožba slovaškega združenja taksistov. Uber je na Slovaškem s svojim delovanjem pričel leta 2016. Za ameriško podjetje težave v državah članicah Evropske unije niso novost: storitve so med drugim prepovedane v Bolgariji, Italiji in na Madžarskem, ta mesec pa je do protestov in pritožb prišlo tudi v Grčiji in na Hrvaškem.

Mjanmarski parlament je izvolil novega predsednika države. To je postal Win Myint, ki je tako deseti predsednik te azijske države in šele drugi predsednik po vojaškem udaru leta 1962, ki nima povezav z vojsko. Win Myint je član stranke Državna liga za demokracijo pod mjanmarsko voditeljico Aung San Suu Či, ki ji ustava onemogoča zasedbo predsedniške funkcije. V državi ima vojska še vedno velik vpliv. Včeraj so na ulicah glavnega mesta Nepjida priredili vojaško parado, na kateri je sodelovalo 16.000 vojakov.

Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je sporočil, da se bo država borila proti širjenju ponarejenih zdravil. Duterte trdi, da ponarejeni paracetamol predstavlja nevarnost za filipinsko gospodarstvo, ki zaradi ponarejenih zdravil trpi izgube, in za državno varnost, saj ta zdravila ogrožajo zdravje prebivalstva. Duterte je filipinski policiji ukazal aretacije vseh vpletenih.

Selimo se v Evropo. Nemška agencija za pomorstvo in hidrografijo je po objavi študij vpliva na okolje in trgovanje prižgala zeleno luč gradnji ruskega plinovoda Severni tok 2. 31 kilometrov dolg del plinovoda bo zgrajen v nemški gospodarski coni v Baltskem morju. Projekt nadzoruje ruski plinski koncern Gazprom. V koncernovi hčerinski družbi Nord Stream 2 upajo, da bodo gradnjo odobrile tudi Danska, Finska in Švedska. Nov plinovod naj bi bil zgrajen do prihodnjega leta. Z njim bi podvojili kapaciteto plinovoda Severni tok 1 in se izognili tranzitu plina skozi Ukrajino. Zaradi nevarnosti povečanja ruskega vpliva projektu nasprotujejo Evropska unija in Združene države Amerike. Iz Nemčije so sicer v tem tednu izgnali štiri ruske diplomate, ker naj bi bila ruska oblast odgovorna za zastrupitev nekdanjega ruskega vohuna v Veliki Britaniji.

Ostajamo v Nemčiji. Minister za razvoj Gerd Müller je predstavil novo iniciativo za vračanje migrantov v države izvora. Nemčija bo financirala delovna mesta in izobraževalne programe v Iraku, Nigeriji, Tuniziji in Afganistanu v vrednosti 500 milijonov evrov. Nemci pričakujejo, da se bo zaradi te iniciative letno domov vrnilo med 20 in 30 tisoč migrantov. Pri projektu bo sodelovalo nemško industrijsko podjetje Siemens, ki je obljubilo plačano izobraževanje 5000 migrantom, ki bi v Iraku želeli postati inženirji. Nemčija je med decembrom 2017 in februarjem 2018 izvajala testni program za migrante, ki jim niso odobrili statusa begunca. Zavrnjeni migranti so bili upravičeni do 3000 evrov finančne pomoči pri iskanju prebivališča, če so se prostovoljno vrnili v državo izvora. Program je spodletel, saj se je od 28.500 zavrnjenih migrantov za dodatna finančna sredstva prijavilo le 4.500 ljudi.

Nekdanja katalonska ministrica za izobraževanje Clara Ponsati se je predala škotski policiji. Na sodišču se bo sedaj borila proti izročitvi v Španijo, kjer je obtožena nasilnega upora in poneverbe javnih sredstev. Obtožbe se nanašajo na njeno sodelovanje pri organizaciji lanskega referenduma o neodvisnosti Katalonije, ki so ga španska sodišča označila za nezakonitega. V primeru izročitve Španiji ji grozi do 30 let zapora. V nedeljo so v Nemčiji aretirali tudi nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, ki je oktobra lani pobegnil v Belgijo. Nemčija ima 60 dni časa, da Puigdemonta preda španskim organom pregona.

Od aretacij pa k modernizaciji vojske. Poljski predsednik Andrzej Duda je napovedal, da bo Poljska od Združenih držav Amerike kupila protiraketni ščit Patriot v vrednosti 3,8 milijarde evrov. Nakup bo Poljski omogočil, da svoj protiraketni sistem poenoti z Nemčijo, Španijo, Nizozemsko in Grčijo, ki so ta isti sistem že kupile. Poljska bo prejela 4 protiraketne enote, prvo leta 2022. Nakup je del državnega programa za modernizacijo vojske. V pogodbi je tudi člen, ki Poljski omogoča nakup še več protiraketnih ščitov in 360-stopinjskega radarja.

Poljska ni edina evropska država, ki razširja nabor svoje vojaške opreme. Hrvaška vlada bo po priporočilu Državnega sveta za obrambo od Izraela kupila 12 rabljenih bojnih letal F-16, starih med 25 in 30 let. Hrvaška bo za nakup letal plačala 400 milijonov evrov. Prvi dve letali naj bi Izraelci Hrvatom dostavili do leta 2020, ostalih deset pa do leta 2022. Hrvati so izbirali med štirimi ponudbami, poleg Izraela so jih poslale tudi Švedska, Združene države Amerike in Grčija, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa so izbrali najcenejšo ponudbo. Poleg letalske flote bo Izrael Hrvaški nudil tudi dva simulatorja letenja, vojaško opremo za pilote in skrbel za opremljanje letal z orožjem. Hrvaška vlada računa, da bodo letala lahko uporabljali 30 let, čemur pa nasprotuje avtoriteta na področju hrvaškega bojnega letalstva Ivan Selak. Selak odločitev kritizira predvsem zaradi visokih stroškov vzdrževanja 30 let starih bojnih letal in meni, da bi morala hrvaška vlada kupiti novejša letala.

Ostajamo na Balkanu. Makedonska vlada je preklicala dogovor o gradnji rudarskega kompleksa v Kazandolu na jugovzhodu Makedonije. Do preklica je prišlo zaradi neizpolnjevanja obveznosti, saj bi moral biti kompleks za izkop bakra zgrajen v dveh letih od podpisa pogodbe. Makedonija je pogodbo o gradnji kompleksa v vrednosti 35 milijonov evrov z britansko-ukrajinskim podjetjem Sardich MC podpisala leta 2015. Dodatna ovira je bil tudi referendum leta 2017, na katerem so lokalni prebivalci glasovali proti izgradnji kompleksa. Podjetje bo sicer od makedonske vlade terjalo odškodnino v vrednosti 380 milijonov evrov - toliko naj bi namreč znašali njihovi prihodki v naslednjih 20 letih v Makedoniji.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Nemška agencija za pomorstvo in hidrografijo je po objavi študij vpliva na okolje in trgovanje prižgala zeleno luč gradnji ruskega plinovoda Severni tok 2.*

Nemčija vedno zna zase dobro poskrbet. Severni tok - da. Južni tok - ne.
tako nekako bo šlo a ne? vse za razviti sever Evrope.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.