Evropska statistična agencija Eurostat je objavila nove izračune prispevkov posameznih držav v skupni proračun. Ti Veliki Britaniji nalagajo dodatnih 2,1 milijarde evrov plačila, Nizozemski dodatnih 600 milijonov, medtem ko bi Francija in Nemčija del svojih prispevkov dobili povrnjen. Spremembe so posledica posodobljenih podatkov o gospodarski rasti držav v zadnjih štirih letih, odmevale pa bodo predvsem v Veliki Britaniji, kjer je debata o smiselnosti vztrajanja v EU na vrhuncu. Konservativni voditelji so premierja Davida Cameroona že pozvali, naj plačilo enostavno zavrne, parlament pa naj sprejme zakon, ki bi nasprotno potezo naredil protizakonito.

Spremenjeni izračuni prispevkov so bil objavljeni sredi pogajanj voditeljev Evropske unije glede zmanjševanja učinka toplogrednih plinov do leta 2030. Zaključila so se s sprejetjem plana, ki predvideva dosego treh ciljev. Prvi je 40-odstotno zmanjšanje emisij glede na leto 1990, ki je obvezujoč za vse države, a dopušča trgovanje z emisijami. Če torej ena država, na primer bolj ambiciozna Danska doseže večje zmanjšanje emisij, lahko presežek proda drugi državi, na primer Poljski, ki se je zavzemala za bolj medle cilje. Drugi cilj predvideva 27-odstotno povečanje uporabe obnovljivih virov energije in je zavezujoč le na ravni celotne Evropske unije, tretji cilj pa kliče po prav tako 27-odstotnem izboljšanju energijske učinkovitosti, a je nezavezujoč. Strategija vključuje tudi klavzulo, ki omogoča njeno spremembo, v kolikor druge države na podnebnem srečanju v Parizu prihodnje leto ne bodo sprejele podobnih ciljev. Več o evropskem podnebnem dogovoru v Kultivatorju ob 17-ih, za uvod pa prisluhnimo mnenju Tare Connolly iz Greenpeacea:

Izjava se nahaja v posnetku.

Kot je znano, pa tudi obnovljivi viri niso vedno okolju prijazni. Indijske oblasti so odobrile gradnjo največje hidroelektrarne v državi v dolini Dibang na skrajnem severovzhodu. Zadnjih 6 let je bil projekt predmet občasno nasilnega spora med oblastmi na eni strani ter lokalnimi prebivalci in okoljevarstveniki na drugi. Lokalci se bojijo, da bodo zaradi akumulacijskega jezera ostali brez zemlje za pašo, veliko število delavcev pa da bo uničilo njihovo kulturo. Naravovarstveniki opozarjajo na pomankljivost študije okoljskega vpliva, ki navaja, da v območju ni omembe vrednih živali, kljub temu, da gre po njihovih besedah za občutljiv ekosistem, v katerem živi večje število vrst, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje na zemeljski obli.

V luči padca gospodarske rasti na Kitajskem, na katerem temelji legitimnost komunistične partije, je ta po zaključku četrtega plenuma obljubila reformo sodnega sistema v smeri večje vladavine prava. Financiranje nižjih sodišč bo spremenjeno tako, da zanj ne bodo več odgovorne lokalne oblasti, s čimer želijo omejiti vpliv nižjih partijskih funkcionarjev na sodne odločitve. Poleg tega naj bi naredili delovanje sodišč bolj transparentno in povišali kazni za partijske veljake, ki želijo vplivati na njihovo delovanje. Predstavitev bolj konkretnih korakov je pričakovana v prihodnjih tednih.

Kitajska vesoljska agencija pa je sinoči izstrelila sondo, ki bo dober teden krožila okoli Lune, nato pa se bo vrnila na Zemljo. Misija sledi decembrski izstrelitvi lunarnega vozila, imenovanega Žadni zajec, ki se je štirinajst dni vozilo po Luni, od takrat pa zaradi mehanske okvare miruje. Včeraj izstreljena sonda bo preizkusila tehnologijo vstopa v atmosfero z veliko hitrostjo, ki se pojavi med potovanjem do Lune. Leta 2017 naj bi vzhajajoča azijska sila na naš naravni satelit poslala pristajalni modul, ki bo zbral vzorce, nato pa jih poslal nazaj za tuzemsko analizo. Prvi Kitajec naj bi po napovedih kitajske vesoljske agencije po Luni hodil v drugi polovici naslednjega desetletja.

Sosednja Severna Koreja se je zopet odločila za izolacijo od zunanjega sveta. A tokrat brez eksperimentov z jedrskim orožjem in balističnimi raketami. Od danes naprej je zaradi strahu pred ebolo v državo prepovedan vstop vsem tujim turistom. Severna Koreja bi sicer s svojimi poglobljenimi izkušnjami izoliranja posameznikov in družbenih skupin lahko pomagala prebroditi epidemijo ebole tudi drugim državam.

Po včerajšnjih prvih pogajanjih glede nadaljnih rezov v javnem sektorju sindikati poudarjajo, da je javna uprava žrtvovala vse, kar je lahko. Zato pristajajo le na podaljševanje trenutnih ukrepov, razen zamrznitve napredovanj. Z novimi ukrepi, ki jih predlaga vlada, bi bili najbolj na udaru uniformirani poklici, kot so policisti in vojaki, saj bi znižali dodatke za nedeljsko delo in delovno uspešnost. Policistom bi zmanjšali tudi plačilo za dodatno pokojninsko zavarovanje, v izobraževanju pa bi vlada ponovno dvignila normative.