OFF začenjamo v Biarritzu, kjer trenutno poteka srečanje voditeljev držav G7, nenapovedano pa je francosko letovišče obiskal tudi iranski zunanji minister Džavad Zarif. Zarif se je srečal z gostiteljem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ter predstavniki Nemčije in Velike Britanije. Povabilo Zarifa, ki je bil od petka v Parizu, na srečanje G7, je bilo Macronovo presenečenje za udeležence vrha. Francoski diplomati so sicer medijem zatrdili, da so bili ostali voditelji na vrhu o obisku pravočasno obveščeni, in nemška kanclerka je potrdila, da je to res, a da se je to zgodilo približno takrat, ko je iransko vladno letalo začelo pristajati na letališču v Biarritzu. Glavna tema pogovorov  je sicer bil iranski izvoz nafte, ki ga omejujejo ameriške omejitve dolarskih bančnih transakcij, zaradi česar je bil na sestanku prisoten tudi francoski finančni minister Bruno Le Maire.

Glavna tema pogovorov so bili sicer trgovinski odnosi in sporazumi v taki ali drugačni obliki. Macron je zagrozil, da bo Francija blokirala trgovinski sporazum med Evropsko unijo in organizacijo južnoameriških držav Mercosur, če Brazilija ne ukrene več za zaščito amazonskega pragozda, kjer trenutno divjajo številni požari. Pri tem ni dobil podpore drugih držav, niti Nemčije, kanclerka Angela Merkel pa je dejala, da to ne bi bil primeren odziv. Macrona je na drugi strani napadel ameriški predsednik Donald Trump, ki ga jezi novi francoski davek na digitalne storitve, ki bo najbolj prizadel ameriška podjetja. V povračilo bodo ZDA, po besedah ameriškega predsednika, obdavčile francosko vino, kot svet še ni videl. Vroča točka pogovorov je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, v kateri je Trump napovedal zvišanje carinskih stopenj na že uvedene ali napovedane carine. Največ uspeha je imel na pogajanjih z ameriškim predsednikom japonski premier Šinzo Abe. S Trumpom sta se dogovorila o glavnih točkah prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in Japonsko. Sporazum naj bi bil podpisan že ob letnem srečanju Organizacije združenih narodov, naslednji mesec v New Yorku.

Selimo se na Bližnji vzhod, kjer so bili precej zaposleni izraelski brezpilotni letalniki. Ti so bili po trditvah iraške vojske odgovorni za nedeljski napad na paravojaško skupino, ki je del iraških sil v bližini meje s Sirijo, danes pa sta, po poročanju libanonskih medijev, izraelska drona strmoglavila na libanonsko vas v dolini Bekaa. Tarča tega napada je bila sicer baza marksistične frakcije Palestinskega osvobodilnega gibanja, Ljudske fronte za osvoboditev Palestine. Izraelske letalske sile pa so poleg tega napadle tudi cilje v Siriji. Cilj bombardiranja v predmestju Damaska naj bi bile enote Kuds Iranske revolucionarne garde.

Nadaljujemo v Sudanu. Novi premier Abdala Hamdok, ki je prejšnji teden prevzel vodenje od vojaškega sveta, je napovedal drastično zmanjšanje izdatkov za vojsko, ki trenutno predstavljajo 80 odstotkov državnega proračuna. Prav tako bo prioriteta nove prehodne vlade doseči umik Sudana z ameriške liste držav, ki podpirajo terorizem, zaradi česar je država avtomatično deležna nekaterih gospodarskih sankcij. Varnostne razmere v Sudanu se sicer še niso povsem umirile. V največjem obalnem mestu Port Sudan so bile danes razglašene izredne razmere. V mestu namreč že nekaj dni potekajo spopadi med plemenoma Nuba in Beni Amer, v katerih je bilo ubitih 16 ljudi. 

Nadaljujemo v jugovzhodni Aziji. Predsednik Indonezije Joko Widodo je povedal, da bo nova prestolnica države postavljena na vzhodu otoka Borneo v provinci Vzhodni Kalimantan.  Indonezijski parlament je pred dvema tednoma sprejel odločitev, da se glavne institucije države preselijo iz največjega mesta Džakarta. Nova prestolnica bo zgrajena na novo in bo imela okoli milijon prebivalcev. Razlog za to odločitev je prenaseljenost Džakarte in dejstvo, da se mesto poseda, v nekaterih delih za kar 25 centimetrov na leto. Vzhodni Kalimantan je manj razvita regija Indonezije, ki jo večinoma prekriva tropski gozd.

Kako še drugače izkoristiti tropski gozd, pa razmišlja tudi sosednja Malezija, v kateri ga največ izsekavajo zaradi plantaž palm, iz katerih proizvajajo palmovo olje. Malezijsko ministrstvo za obrambo skuša sedaj z najmanj šestimi državami doseči dogovor, po katerem bi Malezija s palmovim oljem plačala nakupe vojaške opreme. Obrambni minister Mohamed Sabu je povedal, da se trenutno pogajajo o nakupu orožja, ki bi ga plačali s palmovim oljem, s Kitajsko, Rusijo, Indijo, Pakistanom, Iranom in Turčijo. Malezijski parlament trenutno sprejema 10-letni program modernizacije vojske, pri katerem je v ospredju predvsem krepitev mornarice.

Berlinsko ministrstvo za urbani razvoj je pripravilo  zakon, ki bi omejil višino najemnin. Ta bi bila po predlogu odvisna od starosti stanovanja. Najnižja stopnja je postavljena pri slabih treh evrih in pol na kvadratni meter na mesec. Najemnina stanovanj v blokih v nekdanjem Vzhodnem Berlinu bi bila omejena na 5 evrov in 64 centov, najdražja pa bi bila stanovanja, zgrajena po združitvi, in sicer malenkost manj kot 8 evrov na kvadratni meter na mesec. Dražje najemnine v Berlinu so sicer kar dvakrat višje. Višanje cen stanovanj v nemški prestolnici, ki je bila v preteklosti znana po nižjih cenah kot v drugih večjih nemških mestih, je sicer spodbudilo številne proteste in nastanek politično aktivnega gibanja, ki se zavzema za omejitev višine najemnin.

Stranka Levica je vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora državnega zbora za finance, na kateri bi obravnavali dvig minimalne urne postavke študentov. Predlagajo, da bi se ta dvignila na pet evrov neto in se usklajevala z rastjo minimalne plače ter da se k urni postavki priznajo tudi dodatki za delo ponoči, ob nedeljah in ob dela prostih dnevih. V Levici za svoj predlog pričakujejo podporo koalicije, saj gre za del dogovora iz sporazuma o sodelovanju vlade z Levico. Minimalna urna postavka za študentsko delo trenutno znaša 4,89 evra bruto oziroma 4,13 evra neto.