Četudi Jemen v zadnjem času ni bil sanjska turistična destinacija, ga zdaj celo toplo odsvetujejo ameriški in britanski diplomati, ki pozivajo vse svoje državljane, naj zapustijo državo, ambasadi pa sta do nadaljnjega opuščeni. Šiitski uporniki Hutiji, ki so nedavno prevzeli oblast, aktivno zavzemajo ozemlje države, bivši predsednik Abd Rabbuh Mansur Hadi pa po uradnem odstopu ostaja z ministri v varnem zavetju hišnega pripora. Dogajanje bojda ne bo motilo delovanja ameriške obveščevalne službe CIE, torej vohunjenja za stalno prisotno teroristično grožnjo.

Nadaljujemo v Afriki. V Srednjeafriški republiki je krščanska uporniška skupina Anti-balaka osvobodila ministra za šport in mladino, Armela Ningatolouma Sayoja, ki so ga ugrabili 25. januarja. Pod kakšnimi pogoji je skupina, ki nadzoruje severovzhodni del države, osvobodila ministra, ni znano. Srednjeafriško republiko sicer pretresajo boji vse od marca 2013, ko je muslimanska uporniška skupina Seleka prevzela oblast in formirala vlado.

Medtem so Združeni narodi sporočili, da začasno ukinjajo vojaško misijo v Demokratični republiki Kongo, ki je od lanskega decembra podpirala vladno vojsko v boju proti islamski uporniški skupini, Zavezništvu demokratičnih sil. Razlog za preklic misije naj bi bila vpletenost dveh generalov vladne vojske v hudih kršitvah človekovih pravic.

Da podpisane besede ne zagotavljajo miru, ponovno ugotavljajo prebivalci Južnega Sudana. Pred dobrim tednom sta južnosudanski predsednik, Salva Kiir, in glavar uporniških frakcij, Riek Machar, podpisala sporazum, s katerim sta se obvezala k premirju, ki je bilo očitno kratkega roka: uporniki so se včeraj in danes zjutraj bombno lotili dveh krajev na severu države. Napade je državni vojski uspelo zajeziti. Beseda ni konj - kaj pa bo s sankcijami za kršitev premirja? ZDA in EU jih terjata za podpisnika obeh strani premirja. Skratka, še več besed.

Ostajamo v tretjem svetu, kamor je trojka pahnila Grčijo. Vlada grškega premierja Aleksisa Ciprasa je prestala glasovanje o zaupnici, s čimer je dobila podporo parlamenta za nadaljevanje prizadevanj za reprogramiranje grškega dolga pred današnjim srečanjem evropskih finančnih ministrov in jutrišnjim vrhom Evropske unije. Grški finančni minister, Janis Varufakis, bo evropskim kolegom predstavil načrte o reprogramiranju 30-ih odstotkov dolga, medtem ko je Grčija 70 odstotkov dolga pripravljena vračati po že sprejetih pogojih. Kljub pritiskom nemškega finančnega ministra, Wolfganga Schaeublea, je Grčija ponovila, da ne bo pristala na podaljšanje sedanjega programa, ki poteče konec meseca, in bo zahtevala premostitveni posojilni program, dokler z evropskimi partnerji ne dorečejo novih pogojev odplačevanja.

Medtem je grški obrambni minister in vodja koalicijske stranke Novih Grkov, Panos Kamenos, izjavil, da bodo razmislili tudi o alternativnih scenarijih, če v Uniji ne bo posluha za grške zahteve, in dodal, da lahko Grčija zaprosi za pomoč tudi Rusijo, Kitajsko ali Združene države Amerike. Grški zunanji minister, Nikos Kocijas, bo že danes lahko preveril rusko pripravljenost ponuditi premostitvene kredite na svojem obisku v Moskvi, medtem ko je Kitajska že sporočila, da z Grčijo ni še imela nikakršnih razgovorov na to temo.

Dogajanje okoli mirovnega sestanka v Minsku, kjer se bodo danes srečali nemška kanclerka in francoski, ruski ter ukrajinski predsedniki, bo nemara prineslo mirno razrešitev ukrajinske krize. Voditelja evropskih velikanov, Nemčije in Francije, Angela Merkel in Francois Hollande današnji sestanek sicer načrtujeta kot vrhunec mirovnih pogajanj reševanja ukrajinske krize; prizadevala si bosta za uskladitev dokumenta, ki bo pomenil osnovo takojšnjemu premirju, umiku težke oborožitve in demitalirizaciji kriznih območij. Kako naj bi ta papir implementiral mir, ostaja uganka. Ukrajinske uporniške sile na pogajanja niso bile vabljene, tako da lahko kot njihovo repliko mednarodnim tendencam za mir razumemo zaostrovanje nasilja. Včerajšnji bombni napad na avtobusno postajo v Donecku je terjal sedem življenj in več poškodovanih, napadi so se vrstili tudi v Debalcevu in Kramatorsku, kjer ima sedež ukrajinska vojska - vse to z namenom, da se okrepi uporniška pogajalska pozicija.

Pred srečanjem v Minsku se je Vladimir Putin mudil v Egiptu, kjer je utrjeval prijateljstvo in zavezništvo s predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem. Srečanje je očitno minilo v medsebojnem zadovoljstvu, saj sta sklenila dogovor o gradnji prve jedrske elektrarne v Egiptu, kar bi moglo znatno okrepiti ruski vpliv na Bližnjem vzhodu in premešati geopolitične karte v ožji regiji.

Makedonija se sooča s stopnjevanjem politične krize. Nedavno je vlada obtožila opozicijo načrtovanja državnega udara, nakar je opozicija oznanila, da poseduje dokaze, da vlada množično prisluškuje državljanom. Politično situacijo v Makedoniji komentira politologinja Biljana Veljanovska:

Izjava.

Žrtve uporniških akcij v severnem Maliju niso človeške, ampak živalske: v preteklem mesecu je izginilo iz obličja sveta kar 19 primerkov redke pasme gurmiškega slona, ki bi se drugače brez oklov zdeli upornikom popolnoma nezanimivi. Tamkajšnji lokalni okoljevarstvenik prosi za vojaško podporo, saj trenutnih 10 čuvajev na dobrem milijonu hektarjev površine ne zmore spremljati in varovati obsežnih migracij tristotih preostalih slonov omenjene vrste.

Neprostovoljno preobrazbo v deponijo že zadnje 3 leta doživlja kamnolom Črna, v katerem se nalagajo plasti odpJAadnih materialov podjetja Calcit d.o.o. Na potencialno nevarne posledice za neposredno okolico in krajane opozarja mednarodno društvo, Alpe Adria Green. Na kratko je situacijo orisal njihov predsednik, Vojko Bernard:

Izjava.

Krajani so o tem osveščeni in si skupaj s civilno iniciativo prizadevajo za razrešitev problema, ki ga oblasti ignorirajo:

Izjava.

Off sta pripravila vajenka Maruša in Dejan Janković.