Egiptovski predsednik Mohammed Mursi je včeraj upokojil načelnika generalštaba vojske, generala Samija Annana in ministra za obrambo ter vodjo Vojaškega sveta, maršala Mohammeda Husseina Tantavija, ki je od strmoglavljenja Hosnija Mumbaraka februarja lani vodil državo. V egiptovskih mestih Kairo in Aleksandrija se je v nedeljo zbralo na tisoče ljudi, ki so pozdravili upokojitev dveh vodij in izrazili podporo Mursiju. Ob upokojitvi vojaških seniorjev je Mursi razveljavil dopolnila ustave, ki so dala vojski obsežna pooblastila.

Potem ko je nemško gibanje Occupy izgubilo svoj najbolj znani kamp pred sedežem Evropske centralne banke v Frankfurtu, se bo v Hongkongu zgodilo podobno. Vrhovno sodišče je odobrilo evikcijo protestnikov, ki so bili zadnjih 10 mesecev zbrani v improviziranem kampu pred HSBC banko v finančnem središču mesta. Protestniki so nezadovoljni, saj menijo, da imajo pravico do izražanja svojega mnenja tam, kjer se jim zdi primerno. V gibanju Occupy Hongkong pravijo, da bodo vztrajali, saj imajo priložnost, da postavijo kamp ob obilici finančnih institucij.

Po naročilu vlade je skupina avstralskih strokovnjakov  oblikovala predlog novega načrta obravnave beguncev, ki med drugim predvideva njihovo procesiranje v otoških centrih zunaj avstralskih meja. Načrt je že razburil več mednarodnih humanitarnih organizacij. Tako imenovani Off-shore centri za obravnavo bodo postavljeni na pacifiškem otoku Nauru, drugi center pa naj bi Avstralija skupaj s Papuo Novo Gvinejo postavila na otoku Manus. Načrt je v skladu s predlogom o pristopu k obravnavi beguncev, ki želijo v Avstralijo prispeti s plovili. Na tiskovni konferenci je vodja skupine strokovnjakov, ki je načrt oblikovala, Angus Houston povedal, da naj bi jih vodili humanitarnost in poštenost. Mednarodne humanitarne organizacije pa so načrt že obsodile z navedbami, da krši mednarodno konvencijo o beguncih. Avstralska vlada bo namreč na tak način vse begunce, ki bodo prišli v državo, poslala v začasna taborišča, situirana na omenjenih otokih. 

Policija je v prestolnici Indije, New Delhiju, priprla protikorupcijskega borca Babo Ramdeva, ki je želel protestirati pred parlamentom. Ramdev, priljubljeni duhovni vodja, želi s svojimi podporniki javnosti predstaviti nepravilnosti, ki jih izvaja vlada Indije v okviru svoje finančne politike. Osnovna stvar, ki jo izpostavlja, je denar, namenjen podkupovanju, ki naj bi ga vlada imela na računih v raznih davčnih oazah po vsem svetu. V povezavi s tem Ramdev opozarja na razvejanost korupcije v državi. Ramdev ima več milijonov podpornikov po vsej državi, ki že dlje časa stremijo k spremembi oblasti.

V mestu Rosa Montana, ki leži v središču Karpatov v severozahodni Romuniji, se po raziskavah nahaja največje najdišče zlata v Evropi. To sicer ne pove veliko, kajti zlata na stari celini ni prav veliko, bi pa odprtje rudnika v državi pod Krpati pomenilo finančno injekcijo. Kanadsko podjetje Gabriel's Resources si že od leta 1997 prizadeva za odprtje rudnika zlata na tem območju. Ob novih delovnih mestih in finančnih vložkih, ki jih takšna investicija prinaša, pa se odpirajo številni problemi. Prvi od teh je, koliko izkopanega zlata bi dejansko ostalo v državi, drugi pa je, koliko škode bi povzročilo odprtje rudnika lokalnemu prebivalstvu in naravi. Več o tem nam je povedal filozof Eugen David, ki se v Rosi Montani ukvarja s kmetijstvom:

Izjava je v posnetku.

Davida smo povprašali, kakšne bi bile posledice na lokalno okolje ob odprtju rudnika zlata:

Izjava je v posnetku.

Na sedežu Kraškega zidarja v Sežani je danes ob 7. uri začelo stavkati okoli 300 zaposlenih. Delavci v še zadnjem velikem gradbenem podjetju v Sloveniji so se za stavko odločili zaradi neizplačanih junijskih plač in ostalih odprtih poplačil. Kraški zidar je sicer od meseca junija v prisilni poravnavi, kar pomeni, da so v z zakonom urejenem postopku sanacije dolžnika v finančnih težavah, ki se ga lahko predlaga pred ali med stečajnim postopkom. Direktor družbe Radoš Lipanje naj bi v petek na Okrožno sodišče v Kopru vložil predlog za stečaj družbe. V Kraškem zidarju je bilo nekdaj čez 500 zaposlenih, danes pa jih je še okrog 300. Po propadu SCT-ja, Primorja in Vegrada je Kraški zidar še zadnje večje gradbeno podjetje v državi. Govorili smo z Bojanom Kramarjem, sekretarjem Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Primorsko in Notranjsko, ki nam je povedal, kako poteka stavka v Sežani:

Izjava je v posnetku

Bojan Kramar nam je povedal še, kaj vse so ostala odprta poplačila:

Izjava je v posnetku.

OFF je pripravil Marko Kraševec.