Egiptovsko sodišče je zaradi organiziranja masovnih pobegov iz zapora leta 2011 nekdanjemu egiptovskemu predsedniku Mohamedu Morsiju potrdilo smrtno kazen. Sodišče je prvega na demokratičnih volitvah izvoljenega egiptovskega predsednika zaradi obtožb, da je med vstajo proti samodržcu Hosniju Mubarkau pred štirimi leti organiziral masovne pobege iz zaporov, na smrt obsodilo že maja, odločitev pa je moral v skladu z egiptovsko zakonodajo preveriti še veliki mufti. Ob Morsiju je bilo zaradi pobegov v maju na smrt obsojenih še več kot 100 drugih ljudi, nekdanjega predsednika pa je doletela drastična kazen tudi zaradi domnevnega vohunjenja. Ker naj bi po mnenju sodišča sodeloval in špijoniral za libanonski Hezbolah, palestinski Hamas in iranski režim, ga je obsodilo na dosmrtno ječo, kar v egiptovski sodni praski pomeni 25 let zapora. Zaradi organiziranja aretacij in mučenja zapornikov, medtem ko je predsednikoval Egiptu, Mohamed Morsi že prestaja 20-letno zaporno kazen, ki mu je bila izrečena v aprilu.  

Ameriški kvazi protiteroristični borci slavijo kot že dolgo ne. Po domnevnem uboju nekdanjega vodje Al Kaide v Magrebu Moktarja Belmoktarja v zračnih napadih v Libiji, ki ga je danes libijska uporniška Islamistična skupina zanikala, je ameriškim silam konec minulega tedna uspelo eliminirati tudi vodjo Al Kaide na Arabskem polotoku in domnevno drugega moža te organizacije Naserja al Vuhajšija. Predstavniki Al Kaide so v videoposnetku potrdili, da je al Vuhajši smrtno nastradal med petkovim ameriškim napadom z droni v regiji Hadramut na jugu Jemna, njegove posmrtne ostanke pa naj bi hranili v eni od jemenskih mrtvašnic pod nadzorom Al Kaide. Naser al Vuhajši, nekdaj tudi zasebni tajnik Osame bin Ladna, je veljal tudi za vodilnega poveljnika Al Kaide, kot vodjo te organizacije na Arabskem polotoku pa ga je že zamenjal Kašim Al Rajmi.

Ameriško vojaško interveniranje ne popušča niti v Siriji, kjer so z zračnimi napadi na položaje borcev Islamske države v sirskem mestu Tal Abjad pomembno pripomogli, da so nadzor nad njim skoraj prevzeli kurdski borci. Boji med pripadniki Islamske države in kurdskimi silami so se medtem preselili na bližnji mejni prehod, ki povezuje Tal Abjad s turškim mestom Akcakala. Ponoči so kurdski borci uspeli zasesti mejni prehod, s tem pa so uspeli presekati eno ključnih poti borcev Islamske države do Rake. Pred spopadi v Tal Abjadu je zbežalo najmanj 3.000 ljudi, ki so jim turške oblasti že dovolile prehod meje in vstop v Turčijo.  

Napovedi italijanskega premiera Mattea Renzija, da se bo Italija lotila reševanja begunskega problema samostojno, če Evropska unija na tem področju ne bo dosegla čimprejšnjega soglasja, dobivajo konkretnejšo podobo. Italijanske oblasti so napovedale, da bodo, če članice Evropske unije ne bodo našle rešitve o porazdelitvi bremena z migranti, začele beguncem podeljevati začasne vizume, ki bi jim omogočile potovanje v Evropi. Italija je ob tem zagrozila, da bo začela zavračati ladje z migranti, ki pridejo pred njene obale z Libije, tujim ladjam, ki s Sredozemskega morja rešujejo begunce, pa bo prepovedala privez v italijanskih pristaniščih.

Da ne gre za zgolj za grožnje in da Italija očitno izgublja potrpljenje, kaže tudi jutranje posredovanje italijanske policije, ki je v bližini mesta Ventimiglia ob meji s Francijo razgnala več deset migrantov, ki so se utaborili na skalnati obali in čakali v upanju, da jih bodo francoske oblasti spustile v državo. Prebežnike je italijanska policija odpeljala na železniško postajo v Ventimiglii, kjer sicer na pot proti Franciji čaka približno 500 migrantov. Pri prevozu migrantov naj bi prišlo tudi do manjšega incidenta in prerivanja s policisti.   



Notranji ministri Evropske unije bodo sicer v Bruslju prvič razpravljali o kvotah za razporeditev migrantov po posameznih članicah, a zaradi deljenih stališč danes konkretnih dogovorov ni za pričakovati. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar bo v imenu Slovenije zastopala stališče, da se v primeru kvot uveljavi načelo solidarnosti na prostovoljni osnovi, o katerem je že pred časom govoril premier Miro Cerar* . Ali če to prevedemo s pomočjo nekaterih izjav premiera Cerarja, solidarnost na ekonomsko vzdržni osnovi.    



Svojevrstne in vse prej kot solidarnostne poglede na migrantsko krizo imajo tudi evropski poslanci s skrajnega* povsem desnega pola evropskega parlamenta, ki so več kot leto dni po evropskih volitvah uspelih oblikovati poslansko skupino. V skupino “Evropa narodov in svoboščin” se je povezalo 23 evroposlancev, kar je sicer dva manj, kot je potrebno za oblikovanje politične skupine, a poslanci novoustanovljene skupine prihajajo iz 7 različnih držav, s čimer zadostujejo drugemu pogoju za oblikovanju poslanske skupine. Z izjemo dveh članov, med njimi je seveda ustanovitelj stranke in njen aktualni izbočenec Jean Marie Le Pen, novoustanovljeno skupino sestavljajo evroposlanci francoske Nacionalne fronte, družbo pa jim delajo še nekateri poslanci britanskega Ukipa, madžarskega Jobbika, nizozemske Stranke za svobodo, avstrijskih svobodnjakov, italijanske Severne lige in belgijskega gibanja Vlaams.



Poslanci Državnega zbora so opravili drugo branje Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev v Sloveniji. Zakon, ki za tujce med drugim uvaja enotno dovoljenje za prebivanje in delo, po mnenju predlagatelja, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izboljšuje položaj tujih delavcev pri nas, s čimer so se v glavnem strinjali poslanci vseh poslanskih skupin, z izjemo Združene levice. Ta je med drugim opozorila na prestrogo kaznovanje tujih delavcev za delo brez dovoljenj, ki ga predvideva predlog zakona. Več o stališčih in k predlogu zakona vloženih amandmajih Združene levice, pa njen poslanec Miha Kordiš.

izjava

*popravljeno in dopolnjeno.