OFF splošnih stavk

OFF splošnih stavk

Aktualno-politična novica
24. 10. 2019 - 15.00
 / OFF

Protesti v Čilu se kljub opravičilu predsednika Sebastiana Pinere nadaljujejo že šesti dan zapored, tokrat v obliki dvodnevne splošne stavke, h kateri so pozvali sindikati po vsej državi, pridružili pa so se ji tudi študentje. V prestolnici Santiago de Chile je ponovno prišlo do spopadov med protestniki in policijo, v katerih je slednja uporabila svoj represivni venček solzivca, gumijastih nabojev in vodnih topov.

Socialni paket Pinere - ta vključuje zvišanje minimalne plače in pokojnine, zamrznitev tarife za elektriko ter več denarja za zdravstvo - za zdaj očitno še ni pomiril strasti. 

Bolivija še naprej z omejenim dostopom do Pacifika
 / 5. 10. 2018
Splošna stavka je potekala tudi v Boliviji. Organizirala jo je opozicija na čelu s konservativcem Carlosom Meso, prvim zasledovalcem socialial demokrata Eva Moralesa na predsedniških volitvah, ki so potekale v nedeljo in naj bi bile po mnenju opozicije ukradene. Delni rezultati kažejo, da je Morales osvojil 46,67 odstotka glasov, Mesa pa 36,86 odstotka, torej razlika med njima v odstotkih znaša 9,81. Napeto spremljanje številk za decimalno vejico se bo nadaljevalo, dokler ne bo preštetih še 2,58 odstotka glasovnic, ki bodo odločile, ali bo za izvolitev novega-starega ali novega predsednika potreben drugi krog. Morales bi svoj četrti zaporedni mandat namreč lahko osvojil že v prvem krogu, če bi njegova prednost pred Meso znašala več kot 10 odstotkov. Mesa je svoje podpornike pozval k “stalni mobilizaciji”, dokler volilna komisija ne razpiše drugega kroga volitev, ti pa so poziv dojeli tako, da so v mestu Santa Cruz požgali tamkajšnji volilni urad. Morales, ki je že razglasil zmago, je stavko označil za državni udar.

O novih zmagah Benjamina Netanjahuja
 / 12. 4. 2019
Da zmaga na volitvah ne prinaša nujno oblasti, kot dobro ve določeni politik z naše grude, spoznava tudi dosedanji izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po propadu koalicijskih pogajanj pod okriljem njegovega Likuda je predsednik Reuven Rivlin mandat za sestavo vlade podelil Bennyju Gancu. Vodja stranke Modra in bela, ki je na septembrskih volitvah osvojila 33 poslanskih sedežev v 120-članskem knesetu, ima 28 dni časa, sicer bodo sledile nove, že tretje parlamentarne volitve letos. Ganceva priložnost je sicer miniaturen zgodovinski dogodek, saj se je prvič po letu 2008 zgodilo, da je predsednik mandat podelil komu drugemu kot Benjaminu Netanjahuju.

V črnomorskem letovišču Soči poteka dvodnevni rusko-afriški ekonomski vrh. Čeprav ima vrh, ki se ga udeležujejo predstavniki 54 afriških držav, v imenu pridevnik ekonomski, bi se ga zlahka nadomestilo tudi z besedo orožarski. Rusija je namreč največji izvoznik orožja v Afriko, kar sta simbolno prikazala tudi dva ruska bombnika, zmožna nositi jedrsko orožje, ki sta ob odprtju vrha pristala v Južni Afriki. Ruska državna agencija Rosoboronexport orožje izvaža v 20 afriških držav, kar po besedah direktorja agencije Aleksandra Mihejeva predstavlja 40 odstotkov vseh njenih naročil, vrednost sklenjenih pogodb pa znaša več kot 10 milijard evrov; večinoma gre za bojna letala in helikopterje ter raketne in protiletalske obrambne sisteme.

Ob robu omenjenega vrha je predsednik Centralnoafriške republike Faustin-Archange Touadéra ruskega predsednika Vladimirja Putina zaprosil za podaljšanje vojaške pomoči in ohranitev prizadevanja za odpravo embarga na uvoz orožja. Organizacija združenih narodov, krajše OZN, je embargo uvedla leta 2013 po državnem udaru, ki ga je izvedla koalicija upornikov Seleka. Septembra letos je OZN soglasno sicer omilila pogoje embarga in s predhodnim obvestilom dovolila uvoz orožja kalibra 14.5 milimetra ali manj, vendar, kot je dejal Touadéra, to ne zadostuje za učinkovito borbo proti oboroženim uporniškim skupinam. Tovrstni apeli na Rusijo krepijo njen položaj na afriški celini, ki ga je že imela v času Sovjetske zveze, z njenim razpadom pa se je kot pomembni geopolitični igralec na tem območju pozicionirala Kitajska.

Ohranitev zeleno digitalnega načina življenja Evropske komisije
 / 13. 9. 2019
Francoski predsednik Emmanuel Macron je za novega francoskega kandidata za evropskega komisarja predlagal Thierryja Bretona, nekdanjega gospodarskega ministra v vladi Jacquesa Chiraca. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Macronov predlog sprejela, Bretona pa v kratkem čaka zaslišanje pred odboroma Evropskega parlamenta za notranji trg in industrijo, na katerem se bo moral odrezati bolje od svoje “predhodnice”, prvotne francoske kandidatke za evropsko komisarko Sylvie Goulard, ki so jo po dodatnem zaslišanju zavrnili.

Poslanci te dni zasedajo na 12. redni seji državnega zbora. Včeraj so sprejeli sveženj davčnih sprememb: štiri novele zakonov, ki urejajo področje dohodnine, davka od dohodka pravnih oseb in davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Povedano nekoliko bolj ljudsko, razbremenjuje se lestvica za odmero dohodnine, obremenjuje pa obdavčitev kapitala. Uvaja se tudi minimalna stopnja obdavčitve podjetij. V državno malho se bo posledično steklo manj denarja. Po mnenju Levice, ki je bila kritična predvsem do sprememb lestvice za odmero dohodnine, bo dohodninska reforma povzročila 137 milijonsko proračunsko luknjo, a naj bi se manko nadomestil s pobiranjem davkov in nadzorom, kar se do sedaj ni počelo dovolj učinkovito in strogo? Dejanski učinki davčnih sprememb, tako izračuni Levice, naj bi zaposlenemu na minimalni plači v višini, določeni za leto 2020, prinesla dodatnega 1,6 evra na leto, menedžerju s šestkratnikom povprečne plače pa skoraj 2000 evrov.

Poslanci bodo danes odločali še o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost. O njihovi odločitvi več o prihodnjih informativnih oddajah Radia Študent.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness