OFF srednjega dosega

OFF srednjega dosega

Aktualno-politična novica
2. 8. 2019 - 15.00
 / OFF

Začenjamo na Daljnem vzhodu. Japonska vlada se je odločila, da Južno Korejo izključi iz seznama držav, ki imajo prednostni status pri mednarodni trgovini. Odločitev, ki bo stopila v veljavo, med drugim pomeni, da bo izvoz japonskih izdelkov v Južno Korejo podvržen dodatnim omejitvam, na primer preverjanju, ali izdelki niso potencialno vojaško uporabni. To pomeni, da bodo posamezni posli podvrženi pregledu japonskih uradnikov. V južnokorejskih podjetjih se bojijo, da bi Japonska te postopke, ki lahko trajajo 90 dni, uporabljala za pritisk na južnokorejsko vlado. Tamkajšnji predsednik Mun Džae-in je v televizijskem nagovoru napovedal recipročne ukrepe. 

Gre za stopnjevanje trgovinske vojne med Japonsko in Južno Korejo, ki se je začela pred enim mesecem, ko je Japonska začela omejevati izvoz kemikalij, ki jih potrebuje južnokorejska industrija polprevodnikov, paradni konj tamkajšnjega gospodarstva. V Južni Koreji so se na Japonske poteze odzvali z bojkotom japonskih izdelkov. V ozadju spora je nerazrešeno vprašanje japonske odgovornosti za vojne zločine med okupacijo Koreje med letoma 1910 in 1945. Nedavno so južnokorejska sodišča dvema japonskima podjetjema naložila  izplačilo odškodnin zaradi uporabe prisilnega dela med drugo svetovno vojno.

Huawei bo ostal brez podpore za svoj operacijski sistem
 / 24. 5. 2019
Trgovinska vojna se zaostruje tudi med Kitajsko in Združenimi državami Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA uvedle 10-odstotne carine na veliko večino izdelkov iz Kitajske, ki do sedaj še niso bili podvrženi carinam. Na novo ocarinjeni izdelki predstavljajo 270 milijard evrov ameriškega uvoza iz Kitajske. Carine bodo v veljavo stopile prvega septembra. ZDA so lani poleti uvedle 25-odstotne carine na 45 milijard evrov kitajskega uvoza, konec lanskega leta pa 10-odstotne carine na 225 milijard kitajskega uvoza. Maja letos so se te po več preložitvah in neuspešnih pogajanjih dvignile na 25 odstokov. Skupno to pomeni, da bo od septembra praktično ves kitajski uvoz v ZDA obdavčen s 25 ali vsaj 10 odstotki. 

Kisajo se tudi ameriški odnosi z Rusijo. Danes preneha veljati sporazum o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega, s kratico sporazum INF. Leta 1987 sta ga podpisala takratni vodja Sovjetske zveze Mihail Gorbačov in ameriški predsednik Ronald Reagan. Šlo je za ključni korak pri otoplitvi odnosov med Zahodom in Vzhodom v zadnjih letih hladne vojne in je še danes edini sporazum, ki je prepovedal celo kategorijo jedrske oborožitve. Zaradi njega so bile iz Evrope umaknjene ameriške in ruske rakete, oborožene z jedrskimi bojnim glavami, ki naj bi jih v primeru vojne uporabili na evropskem bojišču.

Propad pogodbe o omejitvi jedrskih raket kratkega in srednjega dosega med ZDA in Rusijo
 / 4. 2. 2019
Sporazum je bil sklenjen predvsem na vztrajanje takratne Zahodne Nemčije, ki je bila za razliko od ZDA in večino Rusije v dosegu tovrstnih raket, ki sta jih Washington in Moskva označevala za taktično jedrsko orožje, zato ni bila vključena v sporazume o zmanjšanju strateškega jedrskega arzenala START. Kancler Helmut Schmidt je takrat ameriškemu predsedniku Jimmyju Carterju očital, da je za ZDA očitno uničenje Čikaga strateški dogodek, uničenje Hamburga pa taktični. Aktualni nemški zunanji minister Heiko Maas je bil danes bolj spravljiv in je povedal, da konec sporazuma ne pomeni obnovitve oboroževalne tekme. To izjavo pod vprašaj postavlja dejanje Trumpove administracije, ki je pri danes zaključenih proračunskih pogajanjih od kongresa neuspešno zahteval skoraj 100 milijonov evrov za razvoj raket srednjega dosega, ki bi lahko nosile jedrske konice.

Trump je bil sicer v pogajanjih s kongresom o proračunu za naslednji dve leti precej uspešen. Proračun, ki ga je včeraj v svojem zadnjem dejanju pred parlamentarnimi počitnicami potrdil še senat, je namreč ugodil večini želja Trumpove administracije. Demokratski predsedniški dom je podprl Trumpovo povečanje obrambnega proračuna na 665 milijard evrov. Ker je Trump hkrati zmanjšal davek na dobiček, se bo ameriški proračunski primanjkljaj povečal na blizu tisoč milijard evrov. Hkrati je kongres dvignil omejitve državnega zadolževanja do spomladi leta 2021, torej naslednjega predsedniškega mandata.

Selimo se na Bližnji vzhod. Sirska vlada predsednika Bašarja al-Asada je privolila v prekinitev ognja v provinci Idlib. Večino te province obvladuje džihadistično zavezništvo Hajat Tahrir al-Šam, nekoč Al Kajda v Siriji. Dogovor predvideva, da se uporniške skupine umaknejo s 15 do 20 kilometrov širokega pasu ob fronti ter predajo težko orožje. Sirska vojska je prenehala z letalskim napadi. Območje je bilo sicer zadnje tri mesece podvrženo hudemu bombardiranju. Sporazum je bil sklenjen v ruskem letovišču Soči, ob sodelovanju Rusije na strani Sirije in Turčije na strani upornikov. Medtem se je v Kazahstanu začel nov krog pogajanj, na katerih poleg omenjenih držav sodelujejo še predstavniki Irana, Jordanije, Iraka, Libanona in Združenih narodov.

Banka Slovenija je predstavila rezultate stresnih testov v slovenskem bančnem sistemu. Kot so povedali, so slovenske banke dobro kapitalizirane in bi preživele tudi močnejšo recesijo. Scenarij testa je predvideval, da bi Slovenijo zajela triletna recesija in bi se gospodarstvo vsako leto skrčilo za več kot dva odstotka. Simulacije bančnih bilanc so pokazale, da tudi v tem primeru slovenske banke ne bi imele težav z likvidnostjo. Banka Slovenije sicer ugotavlja, da Slovenci vse več uporabljajo tuje spletne banke. Najpopularnejši sta nemška N26 in britanska Revolut, ki imata 13 tisoč komitentov.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness