Severna Koreja je, potem ko je to že nekaj časa napovedovala, uspešno izvedla podzemni jedrski poskus. Obsodbe dejanja letijo od vsepovsod, med drugim prihajajo tudi iz Kitajske, ki je sicer tesna zaveznica Severne Koreje. Jedrske poskuse je ta starogardna komunistična država izvedla že dvakrat v preteklosti, leta 2006 in 2009. Tokrat je uporabila manjše in lažje jedrske naprave, vendar z večjo eksplozivno močjo, kot v preteklih testih, s čimer se približuje točki, ko bi lahko jedrsko konico vgradila v raketo dolgega dometa. Po poskusu je severnokorejska tiskovna agencija poročala, da je bil, citiramo: „Jedrski poskus opravljen v okviru ukrepov za zaščito naše nacionalne varnosti in suverenosti proti brezobzirni sovražnosti Združenih držav Amerike, ki kršijo našo pravico do miroljubnih izstrelitev satelitov,“ konec navedka. Varnostni svet Združenih narodov je že napovedal nujni sestanek.

Naslednja novica je na nek način še kako povezana s Severno Korejo. Ko je včeraj Papež Benedikt XVI napovedal, da bo 28. februarja letos odstopil z mesta naslednika apostola Petra, je celotno katoliško občestvo ostalo odprtih ust. Kot kaže, pa niso bili presenečeni zgolj ljudje, ampak tudi sam Bog. Novica, ki je prišla iz Vatikana nekoliko kasneje, je namreč še enkrat pretresla vernike. V baziliko Svetega Petra je namreč udarila strela, kar so nekateri razumeli kot božje dejanje. In kje je povezava z Severno Korejo. Spomnimo, da so se ob smrti severnokorejskega predsednika Kima Jong-ila dogajale neverjetne stvari, čudeži, na katere bi bil ponosen vsak globoko veren Katoličan.

Orožje in korupcija sta očitno v tesnem razmerju in to seveda ne zgolj v Sloveniji. Italijanske oblasti so namreč aretirale predsednika in izvršnega direktorja italijanskega državnega orožarskega podjetja Finmeccanica, Giuseppeja Orsija. Gre za še eno v vrsti aretacij v italijanskem velikanu, ki so ga že v preteklosti pretresali korupcijski škandali. Tokrat tožilci sumijo, da je šlo pri 51 milijonih evrov, ki jih je Finmeccanica leta 2010 plačala švicarskim posrednikom za zagotovitev posla prodaje 12 helikopterjev Indiji, dejansko za podkupnino. Del tega denarja naj bi pristal tudi v rokah italijanskih politikov. Orsi, ki je bil v času izvedbe spornega posla prvi mož proizvajalca helikopterjev Agusta Westland, je sicer v središču preiskave že od aprila lani, vse obtožbe pa zanika. Njegov naslednik Bruno Spagnolini je v hišnem priporu, italijanske sodne oblasti pa so Švico zaprosile tudi za izročitev dveh posrednikov, ki sta sodelovala v poslu.

Nemška vlada je iranske oblasti pozvala, da filmskega režiserja Jafarja Panahija za časa predvajanja svetovne premiere njegovega zadnjega filma Parde, ki je na programu berlinskega filmskega festivala, spusti iz države. Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je dejal, da naj iranske oblasti dovolijo Panahiju obisk miroljubnega in strpnega filmskega festivala. Panahi je znan iranski filmar, ki so ga marca 2010 skupaj z ženo, hčerjo in več prijatelji iranske oblasti aretirale, kasneje pa ga obtožile propagande zoper iransko vlado. Trenutno je obsojen na šestletno zaporno kazen in dvajsetletno prepoved ukvarjanja s filmom. Predzadnji film, naslovljen To ni film, je posnel leta 2011, ko mu je bilo ukvarjanje s snemanjem že prepovedano. Zmontiran izdelek je nato poslal na filmski festival v Cannes, in sicer na USB ključku, skritem v rojstnodnevni torti.

Novoizvoljeni češki predsednik Miloš Zeman, katerega mandat se začenja 8. marca, je napovedoval, da bo tretjino svoje predsedniške plače namenil poplačilu državnih dolgov. V ta namen namerava odpreti posebni bančni račun, na katerega bodo lahko svoje prispevke nakazovali tudi drugi državljani. K temu je Zeman pozval predvsem bogataše in dodal, da se ljudje preslabo zavedajo, da trenutno plačujejo le vse višje obresti, ne pa državnega dolga samega. Filantropska alternativa bi bila, da bi se bodoči predsednik odločil za zmanjšanje plače, a pravi, da je njegova izbira bolj svobodna in pravno bolj enostavna. Mesečna plača češkega predsednika znaša okoli 7400 evrov, češki dolg pa

S slovenskega zunanjega ministrstva so sporočili, da sta si včeraj, ko je tudi potekel rok za oddajo, slovenska in hrvaška stran prek sekretariata arbitražnega sodišča v Haagu izmenjali memoranduma za arbitražo o meji. Gre za integralni besedili v elektronski obliki. Je pa bil z diplomatsko pošto tako v Haag kot v Zagreb posredovan tudi memorandum z vsemi prilogami v pisni obliki. Sedaj ima Slovenija devet mesecev časa, da pripravi proti-memurandom, s katerim bo spodbijala zahteve in argumentacijo hrvaške strani. Gre sicer za zaupen dokument, tako da bi pomenilo razkritje vsebine javnosti kršitev postopka pred arbitražnim sodiščem. Slovenski memorandum po navedbah slovenske agentke pred arbitražnim sodiščem Simone Drenik obsega okoli 450 strani in ima še za okoli 800 strani prilog, medtem ko so osnovni hrvaški argumenti zapisani na 300 staneh z dodatnimi 3300 stranmi dokazov in pravnih virov na podlagi dejstev.

Sindikat delavcev dejavnosti energetike opozarja na perečo socialno problematiko zaposlenih v Rudniku Trbovlje-Hrastnik. Ključne težave so po besedah podpredsednika omenjenega sindikata birokratske narave. Te so povzročile, da je bil zelo pozno imenovan nadzor nad porabo proračunskih sredstev ter da še ni bil končan postopek pregleda in potrditve srednjeročnega programa, ki je podlaga za zagotovitev financiranja za leto 2013. Zaradi tega sta ogrožena dva projekta Rudnika Trbovlje-Hrastnik in sicer dokončno zaprtje rudnika Trbovlje in nadaljevanje aktivnosti v smeri odprtja Rudnika Brnica, ki bi zagotavljal rjavi premog trboveljski termoelektrarni. Več o tem zakaj so javnost opozorili na problematiko nam je povedal podpredsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike, Branko Sevničar:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje