OFF svobodnega gibanja in tiska

OFF svobodnega gibanja in tiska

Aktualno-politična novica
3. 5. 2017 - 15.00
 / OFF

Iz soban evropskih odločevalcev je naposled prišla informacija, kdaj pričakovati konec poostrenemu nadzoru notranjih meja Unije. Evropski komisar za migracije in notranje zadeve, Dimitris Avramopoulos, je predstavnike Avstrije, Nemčije, Danske in Švedske opozoril, da jim je dovoljeno zgolj še eno podaljšanje stanja poostrenega nadzora za pol leta, po tem se morajo vrniti v ustaljene tirnice nadzora pretoka ljudi. Slovensko notranje ministrstvo je izrazilo nasprotovanje odločitvi - nihče pač ne mara biti izključen iz iger “kul” kolegov.

Avramopoulos je javnosti oznanil tudi odločitev evropske komisije, da ohrani režim potovanja po EU brez vizumov za državljane ZDA. Zahteva po vizumih za Američane je prišla iz Evropskega parlamenta kot odgovor na ameriško vizumsko politiko, ki državljanom Hrvaške, Poljske, Romunije, Bolgarije in Cipra navkljub članstvu v EU odreka vstop v državo brez vize. Evropski poslanci iz komiteja za državljanske svoboščine so že napovedali, da bodo zaradi odločitve, ki jo vidijo kot kapitulacijo organov EU pred ameriškimi interesi, Evropsko komisijo prijavili na sodišče Evropske unije.

Britanski sekretar za Brexit David Davis je oznanil, da Združeno kraljestvo ne namerava plačati 84 milijard funtov oziroma 100 milijard evrov težkega ločitvenega računa, predlaganega s strani EU pogajalcev. Ob tem je poudaril, da bodo svoje obveznosti dosledno poravnali, a ne vsega kar bi EU želela. Pogajanja o točni višini zneska, ki bo po ocenah analitikov lahko znašal med 60 in 100 milijard evrov, bodo potekala vsaj do konca tega koledarskega leta.

Grška vlada je po 12-urni pogajalni seji sprejela paket ukrepov, zahtevanih s strani posojilodajalcev v zameno za sprostitev 7,5 milijard sredstev iz tretjega, 86 milijard težkega programa pomoči. Med ukrepi je največ nezadovoljstva in napovedi stavk s strani sindikatov priskrbela napoved dodatnega, 18-odstotnega znižanja pokojnin. Slednje so varčevalni ukrepi grških vlad v zadnjih šestih letih zmanjšali že za več kot 40 odstotkov. Dve izmed glavnih predvidenih reform pojasni Michael Arghyrou iz Univerze v Cardiffu.

Izjava

Več o nedavnih dejanjih grške tragedije pa danes v offsajdu.

Mednarodni denarni sklad je Moldaviji potrdil skoraj 180 milijonov evrov vreden program pomoči v obliki posojil ter okoli 30 milijonov evrov državi odklenil za takojšnjo uporabo. Po besedah predstavnikov sklada se moldavijska vlada primerno drži določil, zapisanih v programu in je za tekoče leto napovedala 4,5 odstotno gospodarsko rast. Za pomoč so zaprosili leta 2015, ko je iz njihovega bančnega sistema izginila milijarda evrov, kar je državo pahnilo v gospodarsko krizo.

Češki premier Bohuslav Sobotka je napovedal odstop vlade do konca tedna, kot razlog pa je navedel nezmožnost sodelovanja z ministrom za finance in svojim političnim tekmecem, Andrejem Babišem. Ministru in milijarderju med drugim očita tudi nekatere nepojasnjene poslovne poteze kot denimo Babiševo izogibanje plačilu davka ob izdaji obveznic lastnega podjetja. Na predčasnih volitvah se bosta tako pomerili dosedanji koalicijski partnerici, po meritvah javnega mnenja pa uživa Babiševa sredinska stranka Akcije nezadovoljnih državljanov veliko večjo priljubljenost od Sobotkovih socialdemokratov.

V Ameriko. Direktor narodne obveščevalne službe Dan Coats je objavil poročilo, v katerem ugotavlja, da je Agencija za nacionalno varnost oziroma NSA v zadnjem letu zbrala več kot 151 milijonov posnetkov telefonskih pogovorov Američanov. NSA je imela v tem letu nalog sodišča za prisluškovanje zgolj 42 osumljencem. Po tako imenovanem Freedom Act iz leta 2015 sme NSA zbirati posnetke pogovorov zgolj tistih, ki so osumljeni terorizma. Poročilo tudi razkriva, da je NSA lani razkrila imena slabih 2 tisoč posameznikov v Združenih državah v primerjavi z dobrimi 2200 posamezniki leta 2015, vendar ne navaja, kdo in s kakšno pravno podlago je imena zahteval.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je za nedolžna spoznalo belska policista, udeležena v uboju temnopoltega Altona Sterlinga julija 2016. Če spomnimo, uboj neoboroženega Sterlinga, ki ga je eden izmed policistov ustrelil, ko je bil že vklenjen in na tleh, je bil eden izmed povodov za val protestov proti policijskemu nasilju in sistemskemu rasizmu ameriških organov pregona pod sloganom “Black lives matter”.

Upor brazilskih organov pregona proti reformam delovnopravne zakonodaje vlade Michaela Temerja se nadaljuje. Več sto članov sindikata zaporniških paznikov je včeraj namreč zasedlo prostore ministrstva za pravosodje v prestolnici Brasilia. Na zakonodajalce, ki so jih zaman čakali v avli ministrstva, so naslovili zahteve po izključitvi zaposlenih v zaporniškem sektorju iz predlaganih reform. Slednje poleg zamrznitve javnofinančnih proračunskih izdatkov za naslednjih 20 let ciljajo tudi na zvišanje minimalne delovne dobe za upokojitev iz sedanjih 60 let za moške in 55 za ženske, na 65 in 62 let. Reforme bi prav tako odpravile dodatke k pokojninam, ki jih pazniki in drugo zaporniško osebje prejemajo zaradi zahtevne in nevarne narave poklica.

Na svetovni dan svobode tiska je komite za varstvo novinarjev, mednarodni nevladni nadzorni organ, na Mehiško vlado naslovil kritiko, da tri zaporedne predsedniške administracije niso nikakor naslovile ali ukrepale glede nasilja in nevarnih pogojev dela novinarjev v državi. V poročilu je komite obtožil mehiške oblasti malomarnosti in odsotnosti preiskav ugrabitev in umorov novinarjev, predvsem v kartelne dejavnosti polni regiji Veracruz. V zadnjih desetih letih je bilo po besedah komiteja zabeleženih vsaj 21 umorov novinarjev, ki niso bili deležni preiskave in sodnega procesa, med morilci naj bi bili v številnih primerih tudi pripadniki organov pregona.

Omenjeni svetovni dan pa so novinarji medijske hiše Fairfax v Avstraliji obeležili s stavko in protestnim odhodom iz delovnega mesta. Za to so se odločili po tem, ko je iz uprave prišla informacija o načrtovani odpustitvi četrtine redno zaposlenih oziroma 125 novinarjev, ki delajo za časnike Sydney Morning Herald, The Age in Australian Financial Review. Za enotedensko stavko so se odločili ravno v času poročanja o sprejemanju zveznega proračuna, kar vidijo kot še dodaten faktor pritiska na upravo.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness