Off talcev v Alžiriji

Off talcev v Alžiriji

Aktualno-politična novica
18. 1. 2013 - 14.00
 / OFF

 

Ugrabitev delavcev, ki so jo na plinskem polju na jugu Alžirije izvedli islamski radikalci, domnevno kot maščevanje alžirski vladi zaradi odprtja zračnega prostora francoskim bombnikom na poti v Mali, se zapleta. Potem ko je alžirska vojska obkolila kompleks, so islamisti najprej izpustili štiri tujce, 41 pa so jih zadržali. Alžirska vojska se je na to odzvala z reševalno akcijo, ki pa se je izkazala za precej neuspešno. Kljub temu da uradnih podatkov o žrtvah še ni, tiskovne agencije poročajo o 35 mrtvih talcih in 15 islamistih. Ker so med mrtvimi talci predvsem tujci, so se na novico razburjeno odzvale tudi vlade Velike Britanije, Japonske in Norveške, saj so med zaposlenimi na plinskem polju njihovi državljani najštevilčnejši. Britanski zunanji minister William Hague je ob tem tudi opozoril, da to teroristično dejanje še ni končano in da islamisti še vedno zadržujejo talce.

 

Spopadi pa se nadaljujejo tudi v Maliju. V boju proti islamistom, ki so v zadnjih mesecih zavzeli severni del države, je na pomoč šibki malijski vojski priskočila tudi Francija. S 1400 francoskimi vojaki in ob pomoči francoskih bombnikov ter vojakov, ki jih počasi pošiljata tudi Nigerija in Togo, je malijska vojska upornike že izgnala iz strateško pomembnega mesta Konna. Po besedah francoske vlade so se za posredovanje v Maliju odločili zaradi strahu pred tem, da bi Mali, ki je „praktično na pragu Evropske unije, postal gojišče islamskih skrajnežev“. Agencija Združenih narodov za begunce ob tem opozarja, da bi nadaljevanje bojev iz domov pregnalo 700.000 Malijcev.

 

V neuradni prestolnici turškega Kurdistana Diyarbakir v jugovzhodni Turčiji so ob prisotnosti večdesettisočglave množice pokopali tri kurdske aktivistke, ki so bile prejšnji teden v nepojasnjenih okoliščinah umorjene v Parizu. Zločin, katerega motiv še ni znan, prav tako pa policija nima osumljenca, je med Kurdi po svetu dvignil veliko prahu. Mnogi so namreč mnenja, da so bili umori poskus ustavitve mirovnih pogajanj med Kurdsko delavsko stranko in turško vlado. Kurdska delavska stranka je namreč s strani turške vlade, Evropske unije in Združenih držav že tri desetletja, odkar se bori za ustanovitev lastne države, smatrana za teroristično organizacijo. Turške oblasti so v želji po koncu kurdske kampanje tudi zaprle vodjo stranke Abdullaha Ocalana in obljubile, da bodo z napadi na kurdske cilje nadaljevali, dokler se ti ne odpovejo orožju. Vendar pa se Kurdi ne dajo in tako je bilo tudi na pogrebni slovesnosti slišati vzklike:“Boj te osvobaja“.

 

Bivši liberijski predsednik Charles Taylor, ki trenutno prestaja 50-letno zaporno kazen, ki mu jo je prisodilo haaško sodišče, je parlament v svoji domovini zaprosil za izplačevanje pokojnine. Kot pravi v pismu parlamentarcem, je na njih, da popravijo krivico, ki se mu godi in zapovejo izplačevanje letne pokojnine v višini 25.000 dolarjev. Taylor je bil sicer obsojen, ker je v času svojega predsedovanja Liberiji pomagal upornikom v sosednji Sierri Leone. Kljub temu da je bivši predsednik zaprt zaradi vojnih zločinov, so parlamentarci odločeni, da bodo njegovo prošnjo obravnavali in zadostili pravici, saj je ne glede na svoja dejanja do pokojnine upravičen.

 

V indijski prestolnici Delhi se začenja sojenje italijanskima marincema, ki sta obtožena umora dveh indijskih ribičev. V strahu pred pirati sta namreč lani med varovanjem italijanskega tankerja pred indijsko obalo ubila ribiča, ki sta se preveč približala ladji, se obnašala agresivno in nista razumela pomena opozorilnih strelov. Indijski tožilci so to zavrgli, saj sta bila ribiča neoborožena. Aretacija marincev je sicer povzročila nekaj napetosti med Italijo in Indijo, saj italijanska stran meni, da se je neljubi dogodek zgodil v mednarodnih vodah in bi moralo biti marincema sojeno v domovini.

 

Odnosi pa se očitno vsaj na politični ravni počasi izboljšujejo med Srbijo in Kosovom. Pod pokroviteljstvom predstavnice Evropske unije za zunanjo politiko, Catherine Ashton, sta namreč srbski premier Ivica Dačić in njegov kosovski kolega Hashim Thaci dosegla dogovor o carinah in davkih za večinsko srbski severni del Kosova. S tem je urejen prehod blaga čez mejo v državo, ki je Srbija sicer še vedno sploh ne priznava. Carine bodo romale v sklad, ki ga upravlja EU, in tako ne bodo v pristojnosti ne kosovskih oblasti, ki jih zavračajo Srbi, niti paralelnih srbskih institucij, ki jim nasprotujejo kosovske oblasti.

 

Od sredine 80. let pa do leta 2010 so uslužbenci Metropolitanske policije v Britaniji pod krinko razvili intimne odnose s člani okoljskih in družbeno-aktivističnih organizacij. Z devetimi ženskami so vzdrževali lažna ljubezenska razmerja, ki so trajala od 7 mesecev pa vse do 9 let, zavoljo pridobivanja insajderskih informacij o delovanju skupin. Prizadete ženske so ob spoznanju dejstev sprožile sodni proces proti policistom pod krinko, ki se je začel odvijati oktobra 2011 na podlagi evropske konvencije o človekovih pravicah. Konvencijo je Velika Britanija sprejela leta 2000, a obenem tudi zakon, ki pritožbe o kršenju človekovih pravic s strani uradnih represivnih organov, kakršna je policija, obravnava na tajnem sodišču. Govori odvetnica nekaterih tožnic, Harriet Wistrich:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

 

Za kaj se je zavzemala odvetnica Wistrich, kakšen je bil odgovor policije in kakšna je bila odločitev sodišča?

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

 

Na novinarski konferenci z naslovom Pomen lastnih semen ali zakaj Semenarna Ljubljana ne sme v stečaj, so predstavniki mreže nevladnih skupin Plan B za Slovenijo predstavili svoj poziv upnikom Semenarne in protikorupcijski komisiji. Več o tem nam je povedala Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

 

Off sta pripravila Jaša in Jankovič.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.