Po včerajšnjem napadu na dva tankerja, ki sta prevažala nafto iz Perzijskega zaliva, so Združene države Amerike, na čelu z državnim sekretarjem Mikeom Pompeom, za napad obtožile Iran. Nekaj ur po eksploziji je ameriško obrambno ministrstvo obtožbam dodalo video, v katerem naj bi ljudje, za katere trdijo, da so pripadniki iranske revolucionarne garde, odstranjevali neeksplodirano mino. Napad se je zgodil v strateško pomembni Hormuški ožini, čez katero potuje tretjina svetovne nafte. Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je ostro zavrnil ameriške obtožbe za napad ter ZDA obtožil sabotiranja diplomacije. Varnostni svet Združenih narodov je sicer že pred tem obravnaval majske napade na štiri tankerje v bližini obale Združenih arabskih emiratov, za katere so ZDA z zaveznicami prav tako obtožile Iran. Združeni narodi krivca za napade poimensko niso navedli, a so dodali, da so napade najverjetneje izvedli “državni akterji”.

To pa ni edini napad, za katerega so ZDA in zaveznice obtožile Iran. Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je sporočila, da so danes prestregli pet dronov, ki naj bi jih po njihovih navedbah upravljali jemenski hutijski uporniki. Uporniki naj bi pri tem napadli dve tarči - letališče Abha, kjer je bilo v napadu v sredo ranjenih 26 ljudi, ter bližnje mesto Kamis Mušait, kjer je večja letalska baza. Savdska televizijska hiša Al Arabiya je v poročilih za javnost obtožila Teheran, saj naj bi napad dokazoval, da Hutiji od Irana dobivajo napredno orožje.

Albanski parlament je s 100 glasovi za in 7 proti sprejel resolucijo, s katero je blokiral odločitev predsednika države Ilirja Mete, ki je pred dnevi odpovedal lokalne volitve, sicer napovedane za 30. junij. Meta je kot razlog za odločitev navedel “politične napetosti” v državi, ali drugače povedano, več mesecev trajajoče proteste opozicijskih strank zoper vlado premierja Edija Rame. Rama se že dlje časa sooča s protesti zaradi obtožb korupcije in povezav z organiziranim kriminalom, opozicijske stranke pa redno bojkotirajo parlamentarne seje. Prav tako je 65 poslancev opozicije že februarja vrnilo mandat, obenem pa bojkotirajo prihajajoče volitve. V polovici od 61 občin tako denimo kandidirajo samo člani vladajoče socialistične stranke. V sprejeti resoluciji parlament navaja, da je odločitev Mete brez precedensa in v nasprotju z ustavo. Tega albansko ustavno sodišče trenutno ne more potrditi, saj že leto in pol ne deluje. Zaradi protikorupcijskih preiskav je namreč odstopilo ali bilo odstavljenih osem od devetih sodnikov.

V Veliki Britaniji po odstopu Therese May konservativci iščejo novega predsednika stranke, ki bo s tem zasedel tudi položaj predsednika vlade. Po prvem krogu glasovanj je v najboljšem položaju Boris Johnson, nekdanji zunanji minister in župan Londona, v času referenduma o britanskem članstvu v EU pa glasen zagovornik izstopa iz Unije. Johnson je prejel daleč največ glasov delegatov - 114 od skupaj 313, tako da bo skoraj gotovo postal tudi eden od dveh kandidatov, o katerih bo nato po pošti odločalo vseh 160 tisoč članov konservativne stranke. Zmagovalec bo znan v tednu, ki se začne 22. julija, do takrat bo dolžnosti britanske premierke še naprej opravljala Theresa May.

Špansko vrhovno sodišče je nekdanjemu katalonskemu predsedniku Oriolu Junquerasu preprečilo, da bi prihodnji teden zapustil zapor in prevzel mandat evropskega poslanca, ki si ga je pridobil na evropskih volitvah. Kot navajajo, bi bil njegov odhod grožnja sodnemu postopku, ki ga tamkajšnje oblasti vodijo proti njemu. Dodajajo še, da bo lahko položaj, če morebitna kazen ne bo vključevala prepovedi opravljanja javnih funkcij, prevzel kasneje. Zaradi obtožb o njegovi vlogi pri poskusu odcepitve Katalonije Junquerasu grozi do 25 let zaporne kazni.

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je uvedla preiskavo zaradi suma nezakonitosti pri sprejemanju predloga o spremembah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Predlog so v ponedeljek v državni zbor vložili poslanci koalicije in dva poslanca NSi po skrajšanem zakonodajnem postopku, pri čemer se glavna od predlaganih sprememb nanaša na odlog uveljavitve enotne embalaže za tri leta, na leto 2023. Pri tem so v KPK prejeli informacijo, da je med pripravo predloga zakona prišlo do stikov med predstavniki tobačne industrije in pripravljalci zakona, zaradi česar bodo preiskovali sum netransparentnosti in nezakonitega lobiranja s strani tobačne industrije.

OFF sta pripravila vajenka Anja in Jure.