OFF težkih potez

Aktualno-politična novica
5. 9. 2012 - 14.00
 / OFF

Že pred časom smo poročali, da je japonska vlada javno objavila namero o nakupu skupine otokov, ki se nahajajo v sami sredi spornega ozemlja,  ki si ga lastita tako Japonska kot Kitajska in tudi Tajvan.  Danes pa je sporočila, da namerava nakup izpeljati, s čimer bo nedvomno še dodatno poslabšala že tako načete diplomatske odnose z največjo sosednjo državo. Za tri otoke iz otoške skupine, ki jo Japonci nazivajo Senkaku, Kitajci pa Diaoyu, bo privatnim lastnikom otokov izplačala znesek v višini 26 milijonov dolarjev. Čeprav so japonski funkcionarji previdni z lansiranjem informacij v vezi z nakupom, rekoč, da bodo več povedali, ko bodo izpeljane ustrezne procedure, naj bi premier japonske Yoshihikido Noda kmalu potrdil nacionalizacijo otokov in za nakup odredil potrebna sredstva. O nakupu otokov naj bi Noda Kitajce uradno obvestil na vrhu Združenih Narodov konec meseca. Otoška skupina Senkaku leži na središču pomembnih pomorskih poti, ugiba pa se, da naj bi se pod otoško skupino nahajale tudi bogate zaloge plina.

Zmagoslavje Quebeške stranke, ki je slavila na včerajšnjih lokalnih volitvah v frankofonski kanadski provinci Quebec, kjer je prejela 32 odstotkov glasov ali 57 sedežev v 125-članskem deželnem parlamentu, je prekinilo streljanje, ki je zahtevalo smrtno žrtev, eden je ranjen. Na podpornike stranke je po razglasitvi rezultatov na zborovanju stranke streljal petdesetletni moški, katerega motivi niso povsem znani, naj bi pa ob aretaciji v francoščini zaklical: » Angleži se prebujajo!« Ker Quebeška stranka ni osvojila večine v parlamentu, bo po mnenju poznavalcev prisiljena v oblikovanje manjšinske vlade, prav zaradi tega pa ni v bližnji prihodnosti pričakovati, da bi v provinci kmalu pripravili referendum o samostojnosti Quebeca, kar je sicer točka, ki se vedno znajde visoko na programu te stranke.

Moskovske oblasti naj bi zavrnile vlogo za izdajo dovoljenja za izvedbo tako imenovanega pohoda milijonov, ki ga je ruska opozicija pripravljala za 15. september. Kot razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja so po besedah enega od organizatorjev pohoda, Sergeja Udaljcova, navedli, da je imel Sergej Davidis, eden od opozicijskih voditeljev in vlagateljev prošnje za pripravo shoda, v letu dni dva upravna prekrška, kar je po besedah Udaljcova izmišljotina. Po zavrnitvi prve vloge naj bi opozicija sicer v uradu moskovskega župana že vložila drugo prošnjo za odobritev shoda, v kateri je spremenila seznam prirediteljev, med njimi naj ne bi bilo Davidisa. Pohod milijonov 15. septembra bo že tretji podobni shod, sledeč tistima 6. maja in 12. junija, na njem se pričakuje okoli 50.000 ljudi.

Južnokorejski delavski sindikat, ki med drugim zastopa delavce v tovarni Hyundai, je včeraj zaključil s stavko, ki se je začela 13. julija. Na glasovanju o ponujenih novih pogojih s strani vodstva avtomobilskega giganta je 53 odstotkov stavkajočih glasovalo za. Pogoji vključujejo prekinitev nočne izmene na tekočih trakih v avtomobilski proizvodnji, povišanje plač za 5,4 odstotka in izplačilo bonusa v vrednosti petih povprečnih plač, kar znese 10 tisoč evrov. V dolgotrajni stavki naj bi podjetje izgubilo okoli 2 milijona evrov 1,5 milijarde dolarjev.

Pripadniki Salafistov, veje Islama, so že maja v Sidi Bouzidu, mestu, od koder se je razplamtelo tunizijsko vstajenje leta 2011, protestirali proti točenju alkohola. A ta je še kar tekel. Pred tedni so ponovno opozorili tam priljubljeni Horchani hotel, naj nemudoma preneha s prodajo alkohola. A ga je ta še kar točil. Tako je dva ducata Salafistov napadlo hotel, uničilo šank, razbilo steklenice alkohola in pregnalo tam speče turiste.

V Somaliji se bije bitka za drugo največje pristanišče Kismayo. Kenijske vojaške sile v Somaliji štejejo 18 tisoč pripadnikov in sodelujejo z Afriško Unijo v borbi proti Islamistom, ki nadzorujejo večino države. Pristanišče Kismaya predstavlja ključ za financiranje in oborožitev islamske vojaške skupine al Šabab, saj iz pristanišča na letni ravni izvozijo za približno 25 milijonov dolarjev oglja, ki ga navkljub prepovedi Združenih narodov nakupujeta Saudska Arabija in Združeni Arabski Emirati.

Po včerajšnjem izgonu 87-ih nelegalnih migrantov s španskega otoka Isla de Tierra, ki se nahaja v neposredni bližini maroške obale, so se oglasile številne španske nevladne organizacije, ki so izrazile nestrinjanje z dejanji maroških in španskih oblasti. V skupni izjavi so zapisale, da so oblasti kršile zakonodajo, s tem ko so migrante nasilno predale v roke maroške policije. Po mnenju Estrelle Galan, generalne sekretarke španske Komisije za pomoč beguncem CEAR, ki je bila ena od podpisnic izjave, morajo po španskem imigrantskem zakonu oblasti obravnavati vsak posamezen primer in ugotoviti, ali migranti ustrezajo zahtevam za vstop na špansko ozemlje. Omenjenim migrantom pa ni bilo dovoljeno zaprositi niti za politični azil, čeprav bi jim tega najverjetneje uspelo pridobiti.

Na španski javni televiziji pa bo na podlagi nedavnega umika prepovedi s strani španske premiera Mariana Rajoya po šestih letih zopet mogoče gledati prenose bikoborb. Prejšnja, socialistična vlada je prenose bikoborb prepovedala, ker so bili označeni kot predragi, predvajali pa naj bi se v času, ko televizijo gledajo otroci. Tudi sicer so sentimenti, naperjeni proti bikoborbam v Španiji, močni. Katalonija je špansko tradicijo, ki jo mnogi označujejo za barbarsko, kot prva avtonomna regija v celinski Španiji prepovedala januarja, in sicer na podlagi 180 tisoč podpisov. Rajoy in drugi podporniki bikoborb pa jih zagovarjajo kot več kot 4000 let star del španske zgodovine in tradicije.

Makedonska koalicijska stranka Albanska Demokratska Zveza nasprotuje sprejetju zakona o pravicah makedonskih vojaških sil in njihovih družin, ki ga je vložila glavna koalicijska stranka, Demokratska stranka za makedonsko narodno enotnost. Osnutek zakona vnaša vrsto privilegijev vojakom in družinam tistih, ki so se v med-etničnem konfliktu leta 2001 borili na strani makedonske vojske. Albanska Demokratska Zveza zahteva enak nabor pravic za svoje upornike in njihove družine, v nasprotnem primeru pa napoveduje, da se bo sprejetju zakona z vsemi štirimi uprla.

Izvršni odbor Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, krajše SKEI, je na seji po preučitvi stanja v pogajanjih za spremembe in dopolnitev kolektivnih pogodb dejavnosti za kovinsko industrijo, kovinske materiale in livarne ter elektroindustrijo Slovenije sprejel sklep o napovedi stavke. Zakaj nam je razložila predsednica SKEI Lidija Jerkič - izjava v posnetku.

OFF sta pripravila Polona in Jankovič.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.