OFF teatralnih, praznih besed

OFF teatralnih, praznih besed

Aktualno-politična novica
1. 5. 2018 - 15.00
 / OFF

Prvomajski OFF začenjamo z delavskimi protesti. Delavci in aktivisti na Filipinih protestirajo proti predsedniku Rodrigu Duterteju, saj ni izpolnil svoje predvolilne obljube o ukinitvi kratkoročnih zaposlitvenih pogodb. Duterte je takrat namreč obljubil, da bo uvedel sankcije, celo zaprtje podjetij, za delodajalce, ki delavce zaposlijo le za kratek čas in jim ne izplačajo vseh napovedanih prispevkov. Sindikati so na protestu v Manili, kjer se je zbralo deset tisoč protestnikov, in na manjših protestih v drugih mestih poudarili, da kljub obljubam kratkoročno zaposlovanje še naprej obstaja, še posebej v trgovinah in v industriji hitre prehrane.

Turški delavci so neuspešno poskušali vstopiti na trg Taksim, kamor je policija, uradno zaradi varnosti, vstop in polaganje vencev dovolila le predstavnikom sindikatov. Trg Taksim ima namreč simboličen pomen za delavsko gibanje; 34 ljudi je bilo leta 1977 na trgu namreč ustreljenih med delavskim protestom.

Južnokorejski sindikalisti pa v Seulu protestirajo za uveljavitev minimalne plače dobrih 9 dolarjev, ki jo je vlada obljubila. Deset tisoč protestnikov tudi zahteva ukinitev prekarnega dela.

Slovenski sindikati se soborcem vsega sveta pridružujejo z svečanimi govori, polnimi velikih besed, ki donijo z zborovanja na Rožniku. Tako predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam na včerajšnjem zborovanju na Rožniku.

izjava

Zgornji dom britanskega parlamenta je ponovno glasoval proti željam premierke Therese May. Sprejeli so namreč amandma, ki parlamentu podeljuje pravico zamrzniti ali zaustaviti končni vladni dogovor o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Amandmaju, ki ga je zgornji parlament podprl s 335 glasovi, proti pa je bilo 244 poslancev, nasprotuje konzervativna vlada. Amandma lahko tako zavrne spodnji dom parlamenta, kjer ima vladna koalicija majhno večino.

Ameriški predsednik Donald Trump je za en mesec prestavil odločitev o uvedbi povišanih carin na uvoženi aluminij in jeklo za Kanado, Mehiko in Evropsko unijo. Ta trojica je bila izvzeta iz povišanja carin že ob datumu uvedbe, osmega marca. Do prvega maja je izvzem iz povišanja carin veljal tudi za Argentino, Avstralijo in Brazilijo, s katerimi je ameriška vlada dosegla okvirni dogovor o zmanjšanju uvoza teh surovin v Združene države. Dokončno izključitev iz povišanih tarif je z dogovorom o zmanjšanju uvoza jekla dosegla tudi Južna Koreja. Za ostale države pa tako še naprej velja 10-odstotna carina na uvoz aluminija in 25-odstotna na uvoženo jeklo.

Evropska komisija se je na enomesečno podaljšanje izvzema iz zvišanja tarif - čas, namenjen pogajanjem o zmanjšanju evropskega izvoza aluminija in jekla - odzvala kritično. Poudarili so, da začasnost izvzema podaljšuje negotovost trgov in da si bo Evropska unija prizadevala za celostno in trajno izključitev iz teh tarifnih ukrepov. Komisija se bo o nadaljnjih ukrepih posvetovala z državami članicami. Je pa odločitev ameriške vlade zamrznila povračilno zvišanje carine na ameriško blago.

Izraelski parlament je sprejel zakon, ki določa, da potrebuje premier za to, da bi razglasil vojno "v ekstremnih situacijah" ali večjo vojaško operacijo, le strinjanje oziroma privolitev obrambnega ministra. Zakon je tako nadomestil prejšnjo ureditev, po kateri je o razglasitvi vojne moral glasovati celoten vladni kabinet. Zakon je parlament potrdil z 62 glasovi za in 41 proti. V preteklosti so izraelski ministri - denimo David Ben-Gurion, Jitzhak Rabin in Šimon Peres - pogosto opravljali tudi funkcijo obrambnega ministra.  

Predlog o možnosti hitre razglasitve vojne premiera Benjamina Netanjahuja je sicer sledil powerpoint predstavitvi v angleščini, na kateri je Netanjahu, obkrožen s kopijami novo najdenih dokumentov, Iran obtožil nekdanjega obstoja jedrskega orožarskega programa, na neznanem času in kraju. Trdi namreč, da nove najdbe izraelske obveščevalne agencije, tisoči skrivnih dokumentov, kažejo, da je Iran po podpisu dogovora leta 2015 lagal, ko je trdil, da nikoli ni razvijal nuklearnega orožarskega programa in da je skrival te sedaj najdene dokumente. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je zatrdil, da je veliko informacij na teh 55.000 straneh za ameriško vlado novih, medtem ko je Mednarodna agencija za jedrsko energijo izjavila, da ni nobenih kredibilnih dokazov o iranskih aktivnostih, povezanih z razvojem jedrskega programa po letu 2009.

Čadski parlament je odobril spremembe ustave, ki sistem preobraža v popolnoma predsedniški sistem. Poslanci so namreč ukinili funkcijo premiera, podaljšali predsedniške mandate s pet na šest let in uvedli omejitev mandatov na dva mandata. Ta omejitev, ki so jo ukinili volilci na referendumu leta 2005, ne bo veljala za nazaj. Trenutni predsednik Idriss Deby tako lahko po volitvah leta 2021  vlada še dva mandata. Predsednik Deby je sicer na oblasti že od leta 1990, ko je v uporu prevzel oblast. Nova ustava je bila izglasovana s 132 glasovi za in dvema proti.

Število držav, ki imajo vzpostavljene diplomatske stike s Tajvanom, je padlo pod dvajset. Zadnja država, ki se je v sporu med Kitajskama odločila za prestop na stran Pekinga, je Dominikanska republika. Razkol med Ljudsko republiko Kitajsko in Republiko Kitajsko je nastal v času kitajske državljanske vojne, posledično pa si obe oblasti prisvajata ozemlje druge. Tajvan ima v globalni diplomaciji tako le še 19 zaveznikov. Večinoma gre za države Srednje Amerike, države Južnega Pacifika in pa Vatikan.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness