Protesti v največjem brazilskem mestu Sao Paulu se stopnujejo. Napovedane so namreč nove demonstracije proti dvigu cene javnega transporta, ki so v zadnjem tednu na ulice spravile nekaj tisoč protestnikov. Policija se je nad protestnike spravila s solzilcem in slepilnimi bombami. Prav tako se na protestih povečuje število aretiranih aktivistov. Župan Sao Paula, Fernadno Haddad, nekdanji minister za izobraževanje v vladi Dilme Russeff, je sicer proti protestnikom napovedal nove, strožje ukrepe, če se bodo zbirali na nedovoljenih območjih. Proteste je organiziralo Gibanje za brezplačni javni prevoz, ki je bil eden izmed glavnih akterjev večjih protestov v Brazliji leta 2013. Povečevanje cen javnega prevoza je le simptom varčevalnih politik že tako nepriljubljene predsednice Rousseff. 

Šrilanka bo nadaljevala z izvajanjem projekta za razvoj glavnega pristanišča v Kolombu, v katerega investira Kitajska. Projekt so kitajske oblasti predlagale leta 2014, ko je bila Šrilanka še pod vodstvom bivšega predsednika Mahinda Rajapaksa. Lani marca pa je bil projekt suspendiran s strani novoizvoljenega predsednika Šrilanke, Maithripala Sirisene, saj naj bi se v projektu pojavile številne nepravilnosti z dovoljenji.  Sirisene se je po izvolitvi zavzel za pospešitev liberalizacije trga, privabljanje tujih invstitorjev v državo in približevanju Mednarodnemu denarnemu skladu, zato je obrat h Kitajski negativno presenetil sosednjo Indijo, ki se boji vedno večjega vpliva Kitajske pred svojim pragom. Nestrinjanja glede izgradnje pristaniškega kompleksa so izrazile tudi okoljevarstvene organizacije in ribiči, ki menijo, da bi postavitev pristanišča povzročila uničenje tamkajšnega naravnega okolja.

Afera Luxleaks se nadaljuje. Spomnimo, gre za razkritje delovanja Luksemburga kot davčne oaze. Nemški evroposlanec Evropske levice Fabio de Masi je proti Evropski komisiji vložil tožbo na Sodišču Evropske unije. Jabolko spora so zapisniki sestanka delovne skupine za davčno politiko Sveta Evropske unije. V zapisnikih naj bi bila jasno razvidna stališča držav do davčnih oaz in davčne politike. Evropska komisija, ki je bila zadolžena za pripravo gradiva tega sestanka, teh dokumentov ni želela izročiti preiskovalnemu odboru Evropskega parlamenta, katerega član je prej omenjeni poslanec. Tajnost dokumentov Evropska komisija utemeljuje z omejenimi pooblastili preiskovalnega odbora ter z odločitvijo držav članic, ki naj ne bi podpirale izročitve dokumentov preiskovalnemu odboru.

V stanju splošne panike pred različnimi oblikami napadov je 18 poslancev francoskih Republikancev predlagalo spremembo zakonodaje, ki prepoveduje enkripcijo in zapoveduje vgradnjo odzadnjih lukenj oziroma stranskih vrat v programsko opremo. Na predlog desničarske opozicijske stranke se je odzval francoski notranji minister, ki je po vzoru Nizozemcev dejal, da Francija ne bo menjala “liberte” za “securite”. Parlament je pokimal vladi in zavrnil predlog.

Izrael Gazi že četrti teden zmanjšuje količino dostavljenega plina in drugih ogrevalnih sredstev. Član Popularne fronte za osamosvojitev Palestine Tholfikar Sweirjo je Izrael obtožil, da z zmanjševanjem dostave plina v Gazo poskuša povečati nastrojenost prebivalcev Gaze nad Hamasom. Gaza je sicer navajena življenja s pomanjkanjem energentov, vendar je tokratno zapiranje plinske pipice mnogo strožje.  Gaza prejema zgolj petnajst odstotkov energije, ki bi jo s strani Izraela sicer morala dobiti. Zaradi pomanjkanja plina v Gazi imajo Palestinci težave z ogrevanjem in prevozom, saj se je zaradi pomanjkanja goriva povečalo število predelanih avtomobilov na plin. Izraelsko ministrstvo, pristojno za energetiko, se na kritike nedistribucije plina Palestini še ni odzvala.

Makedonski državni pokojninski sklad je po večkratnem zanikanju obstoja vsakršnih dolgov odplačal večmilijonski dolg privatnim pokojninskim skladom. Dva največja privatna sklada sta potrdila, da je državni pokojninski sklad poravnal finančne obveznosti, ki so skupaj znašale nad 10 milijinov evrov. Nevladna organizacija Transparency International je makedonski državni pokojninski sklad obtožila, da njegovo delovanje vsebuje elemente organiziranega kriminala. Pojasni Siniša Jakov Marušič:

Izjava

Včeraj ste lahko v oddaji OFFsajd spoznali problematiko predloga Zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti. Razburljiva seja Odbora Državnega zbora za kmetijstvo in gozdarstvo je bila prekinjena, danes pa so poslanci nadaljevali z nadvse pomembnimi pogovori. Pogovorjali so se o naslovu sedeža v zakonu predvidenega državnega podjetja. Tovrstno materijo sicer ureja statut podjetja, a to ni ustavilo konstruktivnih predlogov prvih med enakimi. Večina predlogov je šla v smeri juga, saj je ta po besedah Desusove poslanke Marinke Levičar najbolj gozdnat. Najbolj konkreten je bil poslanec SD-ja Janko Veber, ki je predlagal sledeč naslov: Kočevska Reka 40, 1338 Kočevska Reka. Dogovora niso dosegli, pa vendar bomo ob vedenju, da so poslanci tako angažirani okrog podrobnosti, lažje spali.

ODPOVED: Off je pripravila vajenka Barbara