Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je razglasil zmago na referendumu o potrditvi amandmirane ustave. Po neuradnih rezultatih je za spremembe glasovalo nekaj prek 51 odstotkov volivcev. Referenduma se je udeležilo več kot 85 odstotkov volilnih upravičencev. Spremenjena ustava bo turški sistem iz parlamentarnega spremenila v predsedniškega. Spremembe, ki jih prinaša turški ustavni referendum, razloži Gareth Jenkins z Inštituta za varnostna in razvojna vprašanja v Istanbulu:

Izjava

Poleg tega pa bo predsednik imenoval štiri od trinajstih članov sodnega sveta in vrhovne sodnike, kar mu bo omogočalo delni nadzor tudi nad sodno vejo oblasti. Predsednik bo lahko opravljal tri petletne mandate namesto dveh štiriletnih. Erdogan, ki se bo lahko na oblasti obdržal do leta 2029, zmago kakopak interpretira kot “voljo ljudstva”.Turškemu predsedniku pa nasprotujejo v opoziciji. V Republikanski ljudski stranki zahtevajo ponovno štetje 60 odstotkov glasov zaradi domnevnih volilnih nepravilnosti. Razburjeni so nad odločitvijo volilne komisije, ki je kot veljavne štela tudi lističe brez uradnega žiga. Predstavnik prokurdske Ljudske demokratske stranke Ziya Pir pa se pritožuje nad onemogočanjem opozicijskega nadzora volilnega postopka. Policisti so po njegovih besedah zaradi nošenja simbolov stranke nadzornike odstranili z volišč. Več o turškem referendumu v današnjem OFFsajdu ob petih.

Ulice jemenske prestolnice Sana je ponovno preplavilo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo savdskemu bombardiranju jemenskega ozemlja. Protestirajo proti uradni vladi predsednika Mansourja Hadija in njeni glavni podpornici Savdski Arabiji. Septembra 2014 so Hutiji Hadija izrinili iz Sane in prevzeli nadzor nad mestom ter zahodnim delom države. Marca 2015 je nato Jemen zajela vojna med hutijskimi uporniki in Savdsko Arabijo, ki je z letalstvom in pehoto podprla Hadijevo vlado. Pred tremi tedni je na ulicah Sane v podporo hutijskim oblastem korakalo kar 100.000 ljudi. V vojni je sicer po ocenah Združenih narodov umrlo več kot 10.000 ljudi, preživelih sedem milijonov pa trpi lakoto.

Lačni bodo tudi Palestinci v izraelskih zaporih. Palestinski zaporniki v Izraelu so namreč naznanili gladovno stavko. Izraelski mediji poročajo, da se je stavki uradno pridružilo 700 zapornikov, tuji mediji pa poročajo o številkah, ki so bližje 1500 zapornikom. Gladovno stavko vodi član palestinskega nacionalnega osvoboditvenega gibanja Fatah, Marwan Barghouti, ki sicer služi pet dosmrtnih kazni v izraelskem zaporu Hadarim. Zaporniki zahtevajo predvsem izboljšanje pravic za obiskovanje v zaporih in lažji dostop do telefonskih klicev. Zaporniki v Izraelu so upravičeni do dveh obiskov na teden, vendar pa morajo palestinski obiskovalci za vsak obisk zaprositi za vize, ki jih izraelske oblasti redko odobrijo. Zahtevajo tudi prepoved pridržanja brez obsodbe, izboljšanje zdravstvene nege in ukinitev samic. V izraelskih zaporih kazen trenutno služi 6500 palestinskih zapornikov, v zadnjih petdeset letih pa jih je bilo zaprtih skoraj milijon. V sistemu, ki mu Barghouti pravi sodni apartheid, so Izraelci le redko obtoženi zaradi zločinov proti Palestincem, medtem ko je na izraelskih vojaških sodiščih delež obsojenih Palestincev kar 90-odstoten.

Ostajamo na območju izraelsko-arabskega konflikta. Edina delujoča elektrarna v Gazi je prenehala z obratovanjem. Oblasti Hamasa, ki ima nadzor nad območjem Gaze, za zaprtje termoelektrarne krivijo palestinsko oblast v Ramali. Ta naj bi po trditvah Hamasa obdavčila nafto, ki si je elektrarna ne more več privoščiti. Palestinske oblasti pa Hamas krivijo umetnega ustvarjanja nove krize. Elektrarna je že ob normalnem obratovanju prebivalcem Gaze omogočala dvakrat po osem ur električne energije dnevno. Po novem pa naj bi imeli prebivalci zagotovljenih le šest ur elektrike na dan. Spor oblasti tako dodatno poglablja nevzdržne razmere na obleganem ozemlju Gaze. Energijo je Hamas do nedavnega zasilno zagotavljal prek turške nafte, za katero je dolarje zagotavljal Katar. Teh zalog je zmanjkalo, zato bi moral za obratovanje elektrarne Hamas nafto odkupiti od palestinske oblasti, česar pa si domnevno ne bo mogel privoščiti. Izraelski minister za gradbeništvo Yoav Galant je med tem za letošnje poletje že napovedal verjetno novo vojno s Hamasom na območju Gaze.

Nekdanja predsednica Južne Koreje Park Guen-hye je bila uradno obtožena podkupovanja. Južnokorejska politična saga se je pričela z informacijami o korupcijskem škandalu, v katerega je bila vpletena predsednica Park, kar je vodilo k množičnim protestom, usmerjenim k odstopu predsednice Park. Politična kriza se je zaključila z razrešitvijo predsednice s položaja letos marca. Desetega marca letos je Južna Koreja tako dobila novega predsednika. V južnokorejski korupcijski škandal sta poleg predsednice in njene politične zaveznice Choi soon-sil vpleteni tudi vodji dveh večjih južnokorejskih podjetij, Samsunga in skupine Lotte. Predsednica in Choi Soon-sil sta podjetji v zameno za politične usluge prisilili, da v zasebne, domnevno dobrodelne organizacije Choi Soon-sil vložita med 6 in 38 milijonov dolarjev. Vodja Samsung Electronics in predsednik uprave Lotte Group sta bila prav tako obtožena.

S pristankom prvega naftnega tankerja na otoku Ramree v zvezni državi Rakhine v Mjanmaru je z obratovanjem začel naftovod, ki povezuje mjanmarsko obalo s kitajskim mestom Kunming. Naftovod je del infrastrukture, ki jo Kitajska gradi z namenom zmanjšanja odvisnosti od uvoza energentov preko malaške ožine. Drugi projekti v okviru tega načrta vključujejo še izgradnjo transportnih poti, vključno z naftovodom preko Pakistana in gradnjo naftovodov in plinovodov iz Srednje Azije. Naftovod skozi Mjanmar bo imel kapaciteto približno 450 tisoč sodčkov na dan, kar je nekaj več kot 2 odstotka kitajske porabe tega energenta. Otvoritev naftovoda je bila večkrat prestavljena zaradi sporov glede delitve prihodkov in drugih ugodnosti, ki jih prinaša nova infrastruktura.