V Srbiji so včeraj zvečer spet potekali protesti proti odzivu vlade na epidemijo koronavirusa. Kot dan prej je protest v Beogradu potekal pred Narodno skupščino, kjer je policija uporabila solzivec, policijske pse in konjenico, da je razgnala zbrano množico. V spopadih s policijo je bilo ranjenih 17 protestnikov. Protesti so potekali tudi v Novem Sadu, kjer je množica protestirala pred zgradbo občine, in v Nišu, kjer so protestniki s kamni obmetavali sedež Srbske napredne stranke predsednika Aleksandra Vučića. Na protestih sta bila poškodovana tudi voditelj skrajno desne stranke Dveri Boško Obradović in igralec ter voditelj stranke Pokret slobodnih građana Sergej Trifunović. Oba sta na nedavnih volitvah, na katerih je z veliko prednostjo slavila SNS, ostala zunaj parlamenta. Predsednik Vučić je zaradi protestov odpovedal obisk Francije, ki je bil načrtovan za jutri. 

Avstrijski parlament je z glasovi vseh strank ponovno podprl poziv Sloveniji, naj nemško govoreči skupnosti prizna enak status kot madžarski in italijanski narodni manjšini. Avstrijski parlament je Slovenijo pozval k podelitvi statusa narodni skupnosti, ki ima 2000 pripadnikov, že četrtič.

Varnostni svet Združenih narodov je zavrnil ruski predlog o zmanjšanju števila vstopnih točk za prehod humanitarne pomoči v Sirijo. Po ruskem predlogu bi namesto dveh vstopnih točk na turški meji ostala le ena, saj Rusija trdi, da lahko Sirijci humanitarno pomoč prejmejo preko sirskega ozemlja, ne glede na politično prepričanje. Nasprotnice ruskemu predlogu so opozarjale, da bi zaprtje drugega prehoda, Bab al-Salama na meji s Turčijo, onemogočilo dostavo pomoči v pokrajino Idlib in s tem dostavo pomoči nasprotnikom Asadove vlade. Za ruski predlog so od petnajstih članic glasovali le predlagateljica ter Kitajska, Vietnam in Južna Afrika. Januarja je Rusija že dosegla sprejetje resolucije, ki je zmanjšala število vstopnih točk s štiri na dve in skrajšala veljavnost dogovorov o pomoči z enega leta na šest mesecev. Varnostni svet pa mora do petka podaljšati dogovor o prehajanju humanitarne pomoči skozi obstoječa prehoda za pol leta.

Evropski parlament je potrdil reformo sektorja cestnega prometa. Novi zakon bo poenotil delavske pravice voznikov, ki opravljajo prevoze blaga zunaj matične države. Vozniki se morajo vsaj vsake štiri tedne vrniti domov, njihov zapovedani tedenski počitek pa ne sme biti opravljen v kabini tovornjaka, temveč doma ali pa v namestitvi, ki jo plača njegovo podjetje. Drugi del reforme se nanaša na urejanje konkurenčnosti vseh prevozniških podjetij in poskuša omejiti ustanavljanje slamnatih podjetji v državih z nizko obdavčitijo. Reforma omejuje tudi tako imenovano kabotažo; to je prevoz blaga, ki ga tuji prevozniki opravljajo znotraj druge države. Zakonodaja poskuša spodbujati, da bi prevoze po državi opravljali domači prevozniki, saj se bodo tuji morali vsakih osem tednov vrniti v matični kraj podjetja, med posamičnimi kabotažnimi prevozi pa morajo miniti štirje dnevi. 

Avstralija je zaradi nedavnega kitajskega zakona o nacionalni varnosti prenehala izvajati dogovor o izročanju prebivalcev Hongkonga tamkajšnjim oblastem. Deset tisočim Hongkonžanom, ki v Avstraliji bivajo zaradi študija ali dela, pa bodo trenutne vize veljale še pet let, ne le dve. Lahko se tudi prijavijo za azil preko programa viz za begunce. Avstralija bo tudi spodbujala Hongkonžane, ki delajo v finančnem in medijskem sektorju, naj se s svojimi podjetji vred preselijo v Avstralijo. Kitajska vlada je avstralsko odločitev kritizirala, češ da gre za vmešavanje v notranje zadeve. Po sprejetju zakona o nacionalni varnosti, ki je represivni sistem v Hongkongu približal tistemu na celinski Kitajski, sta poenostavljene postopke za pridobitev državljanstva za prebivalce Hongkonga napovedala tudi Velika Britanija in Tajvan.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije opozarja, da se na slovenski podjetniški sklad za pomoč pri nabavi zaščitne opreme lahko prijavijo le mala in srednje velika podjetja z več kot petimi zaposlenimi. Slovenski podjetniški sklad za pomoč razpisu za zagotovitev varnega poslovanja med epidemijo in po njej namenja 10 milijonov evrov, od tega 7,2 milijona prihaja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na razpis, preko katerega lahko podjetja pridobijo do 9.999 evrov, se tako ne morejo prijaviti samozaposleni in podjetja z manj kot petimi zaposlenimi. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh. 

izjava 

Podjetje Fraport Slovenija, ki upravlja z brniškim letališčem, bo odpustilo 82 ljudi. Podjetje je sprva nameravalo odpustiti četrtino delavcev, torej 120, kar je sprožilo protest sindikata Aerodrom Ljubljana. Podjetje je nato znova proučilo načrt odpuščanja. Direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir ni upošteval zahteve sindikata, naj z odpuščanji delavcev počaka do konca leta, saj bodo pogodbe o odpovedi delavci začeli dobivati že prihodnji teden. Skobir namreč trdi, da, ker gre za dolgoročno zmanjšanje letalskega prometa, "ne moremo špekulirati, zapraviti za to še dva do tri milijone evrov, temveč je ključno, da družba ostane zdrava in bo lahko delovala dalje”.