Več tisoč tajskih protestnikov je obkolilo vladne stavbe v Bangkoku in zaposlenim preprečilo prihod na delo. S tem po ponedeljkovi blokadi prometa v mestu nadaljujejo prizadevanja za ohromitev prestolnice, s čimer želijo odstaviti vlado. Množice protestnikov so se zbrale pred carinskim uradom, obkolile pa so tudi ministrstva za trgovino, delo ter informacijsko tehnologijo. Gre za taktiko, ki so jo v okviru večmesečnih protestov uporabili že večkrat, a jim do sedaj še ni uspelo doseči odstopa vlade premierke Yingluck Shinawatra. Monarhistična opozicija napoveduje, da bodo dalje zasedali dele 12-milijonskega mesta, dokler premierka ne zapusti položaja. Politično nasilje pesti Tajsko, odkar je v vojaškem udaru leta 2006 bil strmoglavljen starejši brat sedanje premierke, milijarder in populist Thaksin Shinawatra. Ta sedaj živi v tujini in nima več vstopa v državo, je pa še vedno zelo priljubljen med ljudmi. Opozicija sicer sedanji vladi očita, da je le orodje v njegovih rokah. Očita ji tudi korupcijo in poneverjanje javnih sredstev.

Pred sodiščem v Kairu je zjutraj eksplodirala bomba, le nekaj minut pred začetkom glasovanja na referendumu o novi ustavi. Manjša bomba je poškodovala steno sodišča, ranjen pa ni bil nihče. Egipčani bodo sicer danes in v sredo na referendumu odločali o novi ustavi in to že kar tretjič od strmoglavljenja dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka leta 2011. Najnovejši predlog odpravlja večino islamistično naravnanih določil v ustavi, ki je bila sprejeta pod Mohamedom Morsijem, še naprej pa ohranja vojaška sodišča za civiliste, določa, da vojska potrjuje obrambnega ministra ter pušča proračun vojske izven civilnega nadzora. Volilce je sicer nagovoril obrambni minister Abdel Fatah al Sisi, ki je julija strmoglavil islamističnega predsednika Mohameda Morsija in ki ne skriva svoje želje po vrhovnem položaju v tej severnoafriški državi.

V Nemčiji so za najslabšo besedo preteklega leta izbrali skovanko socialni turizem - »Sozialtourismus«. Kot je odločitev utemeljila za izbor tako imenovane ''nebesede'' zadolžena komisija, z njo nekateri politiki in mediji ustvarjajo razpoloženje proti priseljencem, posebej iz Vzhodne Evrope. Predsednica komisije, jezikoslovka Nina Janich je opozorila, da se s to besedo diskriminira ljudi, ki iz čiste stiske v Nemčiji iščejo boljšo prihodnost in prikriva njihovo načelno pravico do tega. Beseda se postavlja ob bok drugim skovankam, kot je denimo beseda »Armutszuwanderung« oziroma priseljevanje zaradi revščine, s katero vladajoča Krščansko socialna unija označuje nizko kvalificirane priseljence, ki po njeni oceni v Nemčiji iščejo predvsem socialne ugodnosti, na trgu dela pa imajo slabe možnosti. Neodvisna komisija najslabšo besedo v Nemčiji izbira že od leta 1991.

Evropski komisar za notranji trg, Michel Barnier, je potrdil, da se namerava potegovati za položaj predsednika Evropske komisije kot kandidat Evropske ljudske stranke. Pred njim je željo, da bi na položaju predsednika Evropske komisije zamenjal Joseja Manuela Barrosa, ki se mu letos izteče mandat, napovedal tudi nekdanji luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki prav tako prihaja iz vrst Evropske ljudske stranke. Socialisti, druga največja skupina v Evropskem parlamentu, so že lani za svojega kandidata potrdili Nemca Martina Schulza, ki je trenutno predsednik Evropskega parlamenta. V tekmo za položaj šefa Evropske komisije se bodo po pričakovanjih vključili še vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt, evropski komisar za finance Olli Rehn in irski premier Enda Kenny. Svojega kandidata za mesto predsednika Evropske komisije je izbrala tudi Stranka evropske levice, ki bo na to mesto predlagala vodjo največje grške opozicijske stranke SYRIZA, Alexisa Tsiprasa. Končno odločitev o novem predsedniku Evropske komisije bodo po evropskih volitvah konec maja v juniju sprejeli predsedniki držav in vlad članic Evropske unije, evropski parlament pa bo moral njihov izbor potrditi z absolutno večino.

Dva ministra v Bosni in Hercegovini, ki sta lastnika zasebnih podjetij, državi dolgujeta več milijonov evrov iz naslova carin in davka na dodano vrednost. Po pisanju časnika Dnevni avaz gre za ministra za kmetijstvo, vodno gospodarstvo in gozdarstvo, Jerka Ivankovića Lijanovića, ter ministra za delo, socialno politiko in begunce Zeniško-dobojskega kantona, Ivico Ćurića. Oba skupaj državi dolgujeta več kot 11 milijonov konvertibilnih mark, kar je 5,5 milijona evrov.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije od vlade pričakuje, da ne bo sprejela 46. člena predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki dopušča prosto določanje plač uprav v večinski državni lasti, brez zgornje meje. V sindikatih opozarjajo, da so se od leta 2012 do 2013 delavske plače znižale za 2,2 odstotka, povprečni bruto prejemki uprav in nadzornih svetov javnih delniških družb pa so se od leta 2009 do 2012 zvišali za petino. Kar dve tretjini delavcev sicer prejema plače, ki so pod povprečjem. V zvezi opozarjajo, da gredo vsi koraki v smer politike dveh svetov in v polarizacijo dohodkovne neenakosti. Ob tem izpostavljajo, da naj bi 832 najbogatejših v Sloveniji živelo zgolj od obresti, dividend in dobička.

Turistično-gostinska zbornica Slovenije opozarja, da kljub izrecni obljubi predsednice vlade Slovenska turistična organizacija s 1. 1. 2014 ni začela ponovno delovati kot samostojna institucija. Turističnemu gospodarstvu se po mnenju zbornice z vsakim dnem dela vse večja poslovna škoda. Nacionalna turistična organizacija je namreč pogoj za konkurenčno partnersko sodelovanje na mednarodnem turističnem trgu. Več o pomenu nacionalne turistične organizacije in turizmu v Sloveniji je povedala direktorica turistično-gostinske zbornice, Marija Majda Dekleva.

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE