V Argentini so se odvile delne parlamentarne volitve in glede na izide je vladajoča stranka predsednice Cristine Fernandez de Kirchner v večini volilnih okrajev utrpela izgube na račun različnih opozicijskih strank. Kljub temu naj bi ji uspelo v nacionalnem kongresu ohraniti tesno večino. To pa je seveda najbolj pomembno. Njena vladajoča Fronta za zmago – s takšno vojaško terminologijo je sicer težko izgubiti - je med drugim doživela poraz v provinci Buenos Aires, kjer živi okoli 40 odstotkov od 30 milijonov volilnih upravičencev v državi, ter v še štirih provincah z največ prebivalci. V Buenos Airesu je kandidata njene stranke porazil opozicijski poslanec Sergio Massa, sicer župan mesta Tigre, s čimer je postal zelo verjeten predsedniški kandidat na volitvah leta 2015. Kirchnerjeva na njih po dveh odsluženih zaporednih predsedniških mandatih ne bo več mogla kandidirati, če ne pride do spremembe ustave.

Več tisoč pripadnikov madžarske manjšine v Romuniji je na nedeljskih zborovanjih zahtevalo avtonomijo v Transilvaniji, kjer živi največ romunskih Madžarov. Po podatkih policije se je mirnih protestov v več transilvanskih mestih udeležilo okoli 15.000 ljudi, medtem ko organizatorji govorijo o številki 100.000. V Romuniji živi okoli 1,4 milijona pripadnikov madžarske manjšine. Največ jih je v okrožjih Covasna in Harghita v Transilvaniji, kjer predstavljajo okoli 80 odstotkov prebivalstva. Številni udeleženci nedeljskih protestov so nosili napise "Hočemo avtonomijo, ne neodvisnosti". Kvazipolitična korektnost. "Želimo spomniti romunsko vlado, da nas zavračanje dialoga ne bo odvrnilo od boja za avtonomijo," je izjavil Iszak Balasz, vodja Nacionalnega sveta Szekelyjev. V znak solidarnosti z rojaki v sosednji Romuniji se je več tisoč ljudi zbralo tudi na ulicah Budimpešte. Trianonska pogodba jih še vedno ubija.

Španci so izvedeli, da je ameriška Agencija za nacionalno varnost preverila zgolj 60 milijonov njihovih internih klicev. Razlog za malo številko je v tem, da imajo Američani že sami preveč dolgov in ne morejo reševati še španskih. Sicer so informacijo objavili španski mediji, ki so po poročanju Američanov znani po lažeh in zlagani nevtralnosti. Ameriška agencija za nacionalno varnost pa je ustavila prisluškovanje nemški kanclerki Angeli Merkel in drugim svetovnim voditeljem, potem ko je informacijo o tem dobila Bela hiša. Nič resnega niso izvedeli, razen tega, da lahko počnejo kar hočejo, dokler tega ne izve Bela hiša.

Tudi ta novica je o prisluškovanju, a je na veliko presenečenje ni zagrešila Ameriška agencija za nacionalno varnost. V Veliki Britaniji se bo začelo sojenje v povezavi z afero vdiranja v telefone britanskih osebnosti, ki so jo zagrešili pri tabloidu News of the World, katerega lastnik je bil Rupert Murdoch. Na zatožno klop bosta med drugim sedla nekdanja urednica ugasnjenega tabloida Rebekah Brooks in nekdanji medijski svetovalec premierja Davida Camerona Andy Coulson. Sodni proces bo sicer tekel proti osmim osumljencem, ki so vsi obtožbe zanikali. Obtožnica jih bremeni več različnih kaznivih dejanj, od nezakonitega prisluškovanja do podkupovanja javnih uslužbencev in oviranja preiskave.

Zaposleni v enem od najnevarnejših zaporov v Južnoafriški republiki, ki ga upravlja britanska firma G4S, so obtoženi zlorab zapornikov in izgube kontrole nad lastnim obnašanjem. Znašali naj bi se z elektrošoki in prisilnimi injekcijami omamnih snovi. Na univerzi v Johannesburgu pravijo, da so v večletni preiskavi ugotovili, da naj bi bilo mučenih več kot trideset zapornikov. Ali gre za rasno nasilje, še niso ugotovili. Andy Baker, regionalni predsednik firme G4S za Afriko trdi, da izživljanja niso izvajali zaposleni pri njegovi korporaciji, ampak tako imenovano ločeno medicinsko osebje.

Danes se bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani odvil simpozij na temo eksofonije – pisanja v nematernem jeziku – z naslovom „Spomini na Jugoslavijo v nemški literaturi“, v okviru katerega bodo nastopili avtorji Ivan Ivanji, Nicol Ljubić in Dragica Rajčić. Danes ob 19. uri bodo nastopili tudi na literarnem večeru v Trubarjevi hiši literaturi. Več o simpoziju nam je povedala Jelena Mikloš, Strokovna sodelavka za kulturne programe Goethe-Inštituta Ljubljana:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.