Voditelji držav članic Evropske unije so se na sinočnjem srečanju, ki je bilo zopet posvečeno tako imenovani begunski krizi, dogovorili o političnih smernicah in prioritetah za nadaljnje ukrepanje. Čeprav se je pred vrhom obljubljalo veliko zaključkov o sodelovanju s Turčijo, ki naj bi Evropo pred slabo vestjo branila z zadrževanjem beguncev znotraj svojih meja, so bili zaključki precej skopi. Uradni sklep je, da bo EU Turčiji zagotovila znatna sredstva, s katerimi naj bi ta izboljšala življenja sirskih beguncev v državi in jih tako opogumila, da ne odhajajo v Evropo. Konkretna številka ni bila določena, vendar nemška kanclerka Angela Merkel pravi, da bi šlo lahko za 3 milijarde evrov.

Turčiji je bila ponujena tudi hitrejša sprostitev vizumskega režima, vendar pa konkreten potek še ni znan, najverjetneje bodo na začetku brez viz potovali le študenti in poslovneži. Države so se strinjale tudi o krepitvi evropskih zunanjih meja in napotitvi več sto novih uslužbencev varnostnih organov, ki naj bi nadzorovali tako imenovane hotspote v Grčiji in Italiji. Vlade teh držav se hotspotov otepajo, saj naj bi šlo za taborišča, kjer bodo begunci takoj ob vstopu v Unijo zaprti, njihove prošnje za mednarodno zaščito pa obravnavane in potencialno zavrnjene na licu mesta.

V času srečanja evropskih voditeljev pa je bolgarska policija na meji s Turčijo ubila begunca iz Afganistana. Skupina okoli 50 beguncev je ob nelegalnem prečkanju meje naletela na tri bolgarske varuhe reda, ki so jih želeli pridržati, vendar so se begunci domnevno upirali. Bolgarski policist je po uradni različici zato opozorilno streljal v zrak, odbiti naboj pa je zadel enega od beguncev, ki je kasneje v bolnišnici umrl. Interpretacija dogodkov s strani udeleženih Afganistancev še ni znana.

Ameriški predsednik Barack Obama je tudi uradno zavlekel umik ameriških enot iz Afganistana, kjer so nameščene že 14 let. Obama po lastnih besedah sicer ne podpira neskončne vojne v Afganistanu, vendar pa je stabilnost Afganistana bojda ključna za ameriško nacionalno varnost. Ob zadnjih napadih talibanov na mesto Kunduz in nebogljenost afganistanskih varnostnih sil je postalo jasno, da domača vojska ne bo uspela sama zagotoviti varnosti, če ameriška vojska v državi po letu 2016 ohrani le vojake za varovanje ambasade. Tako bo sedaj do januarja 2017 v Afganistanu 9000 ameriških vojakov, ki vsaj uradno nimajo ofenzivne vloge, po tem pa bo v štirih mestih po državi nameščenih skupno nekaj več kot 5000 vojakov. Dokončen umik iz Afganistana bo tako prepuščen Obamovemu nasledniku oziroma naslednici.

Iz organizacije Zdravniki brez meja medtem sporočajo, da je v poslopje njihove nedavno bombardirane bolnišnice v afganistanskem Kunduzu brez opozorila zapeljal ameriški tank s člani Nato-ameriške preiskovalne ekipe. Pri tem so podrli vrata in tako po mnenju človekoljubne organizacije uničili potencialne dokaze, poškodovali njihovo lastnino in po nepotrebnem povzročali strah. Preiskovalci so bili sicer po besedah zdravnikov z njimi dogovorjeni, da jih obvestijo o vsakem koraku preiskave. O prihodu tanka skozi zaprta vrata jih očitno niso.

Varnostni svet Združenih narodov se bo danes na zahtevo Jordanije sestal na posebnem sestanku, kjer bodo obravnavali zadnje stopnjevanje nasilja v Palestini in Izraelu. Danes je sicer Izrael napovedal napotitev vojske na meje z Gazo, Hamas pa je sklical Dan besa in pripadajoče demonstracije proti okupacijskim silam. V protestih je bilo sicer v zadnjih dveh tednih ubitih najmanj 34 Palestincev in sedem Izraelcev.

Turška vojska je sestrelila brezpilotno letalo, ki kljub trem opozorilom ni zapustilo turškega zračnega prostora ob meji s Sirijo. Za čigavo letalo je šlo, turška vojska še ugotavlja, vendar pa ruska vojska, ki je bila prvi osumljenec, pravi, da so se vsa njihova letala iz poletov nad Sirijo varno vrnila v oporišča. Od začetka spopadov v Siriji je sicer Turčija sestrelila tri zračna plovila, vendar pa so vsa pripadala sirski vojski.

V dveh samomorilskih napadih je bilo na obrobju mesta Maiduguri v nigerijski zvezni državi Borno ubitih najmanj 36 ljudi. Odgovornosti za napada v mošeji in stanovanjski zgradbi ni prevzel še nihče, vendar pa je bila na območju v preteklosti zelo aktivna islamistična skupina Boko Haram, ki iz zvezne države Borno tudi izhaja.

Po nalogu ameriških oblasti je bil v Maleziji aretiran kosovski državljan Ardit Ferizi, domnevni vodja hekerske skupine Kosova Hacker’s Security, ki naj bi Islamski državi s hekerskim napadom priskrbela osebne podatke uslužbencev ameriške vojske. Do vdora naj bi prišlo med junijem in avgustom, saj je 11. avgusta Islamska država objavila dokument z imeni, naslovi in drugimi osebnimi podatki več kot 1300 uslužbencev ameriške vojske. ZDA sedaj začenjajo postopek za izročitev Ferizija.

Po tem, ko je madžarski premier Viktor Orban napovedal, da bi se na današnjem sestanku Sveta za nacionalno varnost lahko odločili za zaprtje meje s Hrvaško, se je oglasil tudi slovenski premier Miro Cerar. Dejal je, da bo v tem primeru Slovenija na svoji meji s Hrvaško uvedla maksimalni nadzor, saj, navajamo, “ne moremo dovoliti, da bi Slovenijo preplavilo nenadzorovano število beguncev oziroma migrantov”. Nekatere slovenske nevladne organizacije so sicer od notranjega ministrstva danes dobile obvestilo, da lahko z veliko gotovostjo pričakujejo preusmeritev beguncev v smeri Slovenije v roku naslednjih 12 do 24 ur.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je včeraj zaključila dvodnevni obisk v Izraelu, kjer se je udeležila sejma okoljevarstvenih tehnologij in se na to temo srečala tudi z izraelskim ministrom za okolje Avijem Gabayjem. Ministrico Majcen smo najprej povprašali, kaj so bile teme njenih pogovorov v teh dveh dneh in kaj se iz izraelskega upravljanja z vodo lahko nauči Slovenija.

Izjava se nahaja v posnetku.

Vendar pa je upravljanje in nadzor nad vodo v Izraelu in še posebej okupirani Palestini zelo politična zadeva. Izrael namreč vodo v Gazi in na Zahodnem bregu kontrolira že od leta 1967 oziroma 1974. Nadzor je bil najprej prisvojen vojaško in eventuelno potrjen s sporazumom v Oslu. Danes tako na primer Izrael za potrebe svojega kmetijstva črpa vodo z območja Gaze, medtem ko so njeni prebivalci odvisni od vode iz edinega vodnega vira, ki pa je v 90 odstotkih nepitna. Ministrico smo zato vprašali, kakšno politično pozicijo je Slovenija zavzela na kočljivem obisku.

Izjava se nahaja v posnetku.