Potem ko je sirska vojska v zadnjih dneh zavzela večino vzhodnega Alepa, se je danes začela evakuacija ranjencev iz predelov, ki jih nadzorujejo uporniki. Ti naj bi bili iz mesta evakuirani prvi, sledili pa bi jim nepoškodovani civilisti in tudi uporniki. Za potrebe evakuacije je bila vzpostavljena začasna prekinitev ognja in humanitarni koridor, ki vodi na uporniška ozemlja izven mesta. Prva skupina ranjencev je ta ozemlja že dosegla. Privolitev upornikov v umik iz Alepa je bil pogoj Bašarja al Asada za vzpostavitev začasnega premirja. Evakuacijo podpirata tudi Iran in Hezbollah, ki sta prejšnjim načrtom prekinitve ognja nasprotovala. Dogovor o evakuaciji sta v torek dosegli Turčija in Rusija, medtem ko so podobni pogovori med ZDA in Rusijo propadli.

V Libiji je milica PFG po dveh letih prenehala z blokado zahodnolibijskega naftovoda, ki povezuje naftni polji Al-Sharara in Al-Feel. Milica PFG, je zaveznica Libijske nacionalne vojske, ki je povezana s političnimi silami z vzhoda Libije. Libijska državna naftna družba bo po odpravi blokade lahko spet pričela s črpanjem na zahodnolibijskih naftnih poljih, kar bo povečalo libijsko dnevno produkcijo za 400000 sodov nafte na dan. To je znatno povečanje v libijski naftni industriji, ki trenutno proizvede 600000 sodov na dan. Libija je sicer del Opeca, ki je 30. novembra dosegel dogovor o zmanjšanju produkcije nafte z namenom zvišanja cen nafte, vendar pa je bilo Libiji znotraj dogovora dovoljeno povečanje produkcije. Samo povečanje, ki ga bosta prinesli ponovno odprti polji v Libiji, bi ustrezalo zmanjšanju produkcije nafte, ki se mu je zavezala celotna Saudova Arabija.

Nadaljujejo se težave spletnega giganta Yahoo z varovanjem zasebnih podatkov uporabnikov. Podjetje je odkrilo in javno priznalo, da so jim avgusta 2013 odtujili podatke o več kot milijardi uporabniških računov. Ukradeni so bili zasebni podatki, kot so imena uporabnikov, telefonske številke, rojstni podatki, gesla in v nekaterih primerih tudi varnostna vprašanja in odgovori. Gre za največjo krajo zasebnih podatkov v zgodovini. To pa ni prvo odkritje. Yahoo je že septembra priznal, da se jim je podobna kraja dogodila leta 2014. Takrat so odtujili zasebne podatke 500 milijonov uporabniških računov. Oktobra je v javnost prišla informacija o sodelovanju med podjetjem in ameriško Nacionalno varnostno agencijo. Yahoo je pregledoval vsebino elektronskih sporočil in agenciji na zahtevo tudi predajal njihovo vsebino. Podjetje je sicer v postopku prevzema s strani največjega ameriškega ponudnika brezžične infrastrukture Verizon. Zaradi zadnjih razkritij je dogovorjena cena 4,8 milijarde dolarjev pod vprašajem.

Združene države Amerike so sporočile, da ne bodo podaljšale paketa razvojne pomoči Filipinom. Država je od ameriške Korporacije za izzive tisočletja v zadnjih petih letih dobila 430 milijonov dolarjev. Ameriško veleposlaništvo na Filipinih je kot razlog za ustavitev pomoči navedlo resne pomisleke glede varovanja svoboščin v državi. Sproščena sredstva bo korporacija sedaj namenila Burkini Faso, Šrilanki in Tuniziji. Filipini so zgodovinski zaveznik ZDA. So bivša ameriška kolonija, ZDA pa svojo prisotnost na otokih ohranjajo z več vojaškimi bazami. Odločitev korporacije je še eden izmed pokazateljev zaostrovanja odnosov med državama. Ti pa se očitno ne zaostrujejo na področju vojaškega sodelovanja. Vlada ZDA je namreč včeraj potrdila prodajo radarjev Filipinom v vrednosti 25 milijonov dolarjev.

Evropski kreditodajalci so zamrznili ukrepe za lajšanje grškega dolga. Odločitev evroskupine je odziv na socialne ukrepe, ki jih je prejšnji teden naznanil Aleksis Tsipras. Po šestnajstih mesecih sledenja varčevalnim ukrepom je Tsipras napovedal izplačilo skupno 617 milijonov evrov božičnice za upokojence, ki prejemajo manj kot 800 evrov mesečno, otoke v Egejskem morju, ki jih bremeni visoko število beguncev, pa izključil iz višanja davka na dodano vrednost. Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo se je na ukrepe odzval z odložitvijo dogovora, ki bi ustavil višanje obrestne mere na grški dolg. Tsipras trdi, da je njegova vlada v letošnjem letu z varčevanjem dosegla dovoljšen proračunski presežek za izvedbo socialnih reform. O napovedani božičnici bo grški parlament glasoval jutri.

Poljski parlament je sprejel zakon o zborovanjih v malo bolj omiljeni obliki, kot je bilo sprva mišljeno. Zakon ne daje več prednosti shodom, ki jih organizirata cerkev ali država, ampak le tistim, ki se dogajajo redno na istem kraju in ob istem času. Druga, nepovezana srečanja se morajo dogoditi vsaj 100 metrov stran od napovedanega. Po besedah vladajoče stranke Zakon in pravičnost bo ta ukrep povečal varnost udeležencev in preprečil spopade med različnimi skupinami. Opozicija opozarja, da lahko Zakon in pravičnost zdaj redno organizira shode in s tem prepreči morebitne proteste. Sledeč novemu zakonu bo vladajoča stranka lahko nemoteno organizirala svoje mesečne shode v spomin na letalsko nesrečo leta 2010 pred predsedniško palačo v Varšavi. Enega od njih so prejšnji mesec namreč zmotili protestniki.

Nemški Bundestag je sprejel zakon, ki štirim največjim nemškim ponudnikom električne energije nalaga, da vplačajo več kot 23 milijard evrov v državni sklad, ki bo zadolžen za odstranjevanje jedrskih odpadkov. V zameno se bo odgovornost za to iz teh podjetij prenesla na državo. Energetska podjetja bodo ostala odgovorna za zapiranje jedrskih elektrarn, zadnjo naj bi v sklopu programa opuščanja jedrske energije v Nemčiji zaprli leta 2022. Nemški inštitut za ekonomske raziskave opozarja, da se ne ve, koliko točno bo stalo odstranjevanje jedrskih odpadkov, in da je možno, da bodo zaradi približne ocene in nepredvidenih stroškov to breme lahko nosili davkoplačevalci. O zakonu mora v petek glasovati še zgornji dom nemškega parlamenta Bundesrat, ki ga bo predvidoma podprl. Zakon mora pred uveljavitvijo preveriti še Evropska komisija, saj se šteje kot državna pomoč podjetjem.

Evropski parlament je danes potrdil četrti zakonodajni sveženj o železniških storitvah. Sklop zakonov je dodaten korak k poenotenju evropskega železniškega trga, saj uvaja enotne varnostne in administrativne standarde. Smernice za njih bo po novem izdajala Agencija Evropske unije za železnice, ki bo opravljala tudi nadzor. Danes to nalogo opravljajo nacionalne agencije, ki imajo lastne standarde in se zato po državah razlikujejo. Njihovo poenotenje bo olajšalo izvedbo odprtih razpisov za izvajanje javne službe potniških železniških storitev, ki jih zakonodajni sveženj uvaja. S sprejetimi ukrepi naj bi se povečala konkurenca in okrepilo vlaganje v železniške storitve.

OFF sta pripravila vajenca Lana in Klemen.