Ukrajina, natančneje njen zahodni del, preureja sestavo vlade. Predsednik Petro Porošenko je v ta namen po hitrem postopku dodelil državljanstvo trem tujcem, parlament pa jih še isti dan imenoval na vplivna mesta v vladi. Američanka Natalija Jaresko, prej zaposlena na ameriškem zunanjem ministrstvu, bivša vodja gospodarske sekcije na ameriškem veleposlaništvu v Kijevu in predsednica investicijskega sklada Horizon Capital, je postala nova finančna ministrica. Za gospodarskega ministra je bil imenovan Litovec Aivara Abromavicius, prav tako vodilni akter v švedskem investicijskem skladu East Capital. Zdravstveni resor pa je prevzel v Združenih državah Amerike izobraženi Gruzijec Aleksander Kvitašvili.

Kvitašvili je v svojem mandatu v Gruziji veselo nadaljeval s privatizacijo zdravstvenega sistema. Nova ameriško-ukrajinska finančna ministrica je napovedala, da je njena glavna naloga pripraviti okleščeni proračun za leto 2015. Gospodarski minister pa je poslance nagovoril s sloganom: “Sem iz Evrope. Delajmo skupaj, v evropskem stilu.” Nova vlada je tudi že napovedala privatizacijo državnih železniških in cestnih podjetij. Poklicali smo bivše delodajalce novih ministrov, da bi jih povprašali o morebitnih novih poslovnih priložnostih. Telefon sklada East Capital, kjer je bil zaposlen novi gospodarski minister, zvoni v prazno, medtem ko so se v Horizon Capitalu, bivšemu delodajalcu ameriško-ukrajinske finančne ministrice, odzvali takole:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Vladno reorganizacijo se pričakuje tudi na Švedskem. Premier Stefan Lofven je po le dveh mesecih vodenja vlade napovedal, da razmišlja o odstopu ali pa sklicu predčasnih volitev. Vodi namreč manjšinsko vlado, v parlamentu pa razmerje sil v rokah drži protipriseljenska Švedska demokratska stranka. Ta je napovedala, da predlaganega proračuna ne bo potrdila. Lofven je že zavrnil možnost, da bi državo vodil na podlagi opozicijskega predloga proračuna.

Po tem ko sta švedskemu vzoru glede priznanja Palestine s podobnimi priporočili svojim vladam sledila britanski in španski parlament, se je včeraj pozivu pridružil še francoski, danski pa podobno potezo načrtuje januarja. Izrael je v svojem slogu potezo že označil za kontraproduktivno. Medtem pa je premier Benjamin Netanjahu iz svojega kabineta odpustil finančnega ministra Yairja Lapida in ministrico za pravosodje Tzipi Livni ter pozval parlament, da razpiše predčasne volitve. Omenjena člana vlade sta javno nasprotovala predlaganemu zakonu, ki bi Izrael razglasil za judovsko državo. Premier ju je obtožil nelojalnosti vladi, v kateri služita, in pripravljanja puča. Nekateri komentatorji opažajo tudi, da je bil finančni minister Yair Lapid preveč ambiciozen za Netanjahujeva merila.

Generalna skupščina Združenih narodov je včeraj potrdila resolucijo, ki Izrael poziva, naj se odreče jedrskemu orožju in naj svoje jedrske objekte pokori mednarodnemu nadzoru. Proti je glasovalo zgolj 5 držav.

Vojaški inštruktorji glavnega izraelskega sovražnika, Irana, že dlje časa pomagajo iraškim kolegom v boju proti Islamski državi. Zdaj so televizijski posnetki razkrili tudi vpletenost iranskih zračnih sil v vojno v Mezopotamiji. Prisotnost iranskih bojnih letal so potrdili tudi v Pentagonu, a so hkrati poudarili, da svojih akcij proti skupnemu sovražniku ne usklajujejo. Iran zračno bombardiranje islamističnih položajev zanika.

Egiptovsko sodišče je na smrt obsodilo novih 188 protestnikov, domnevno krivih napada na policijsko postajo in uboja trinajstih policistov avgusta lani. Razsodba je še ena v seriji skupinskih smrtnih obsodb privržencev muslimanske bratovščine v zadnjem letu, ki so postale simbol nove vojaške oblasti. Prihaja pa le nekaj dni za popolno oprostitvijo bivšega predsednika Hosnija Mubaraka glede obtožb korupcije in poboja več kot 200 protestnikov med uporom na trgu Tahrir na vrhuncu arabske pomladi.

Japonska vesoljska agencija JAXA je izstrelila misijo Hayabusa 2, namenjeno na asteroid 1999 JU-3. V nasprotju z nedavno uspešno evropsko misijo Rosetta, ki vzorce analizira na samem asteroidu, bo japonska sonda zbran material dostavila nazaj na Zemljo za podrobnejšo analizo. Misija, ki bo na cilj predvidoma prispela leta 2018, je ambicioznejša naslednica Hayabuse 1, ki je podobno nalogo zaključila leta 2010.

Priporočila Mednarodnega denarnega sklada Sloveniji so jasna. Krčenje javnega sektorja in privatizacija. To sporočilo bodo lahko odposlanci sklada v prihodnjih dneh sporočili predstavnikom slovenskih institucij, ki vodijo naše gospodarstvo. V okviru svoje redne letne misije se bodo srečali s predstavniki finančnega ministrstva, Banke Slovenije, Družbe za upravljanje terjatev bank, Slovenskega državnega holdinga, uprav bank in gospodarskih družb. Srečali naj bi se tudi s sindikati, a kot razloži Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov, jih zaenkrat še niso povabili na sestanek, niti jim niso posredovali tem pogovorov:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.