OFF upravičene, a arbitrarne pomilostitve

V egiptovskem mestu Mansur je v siloviti eksploziji avtomobila bombe pred policijsko postajo umrlo najmanj 14 ljudi, več sto pa je ranjenih. Najhujši napad od odstavitve islamističnega predsednika države Mohameda Mursija se je zgodil v pričakovanju referenduma o novi egiptovski ustavi, ki bo čez nekaj tednov. Kmalu po napadu je premier Hazem Beblavi Muslimansko bratovščino razglasil za teroristično organizacijo, čeprav je ni okrivil za napad. Delovanje bratovščine je tako ali tako že nekaj časa sodno prepovedano.

Po odstavitvi Mursija 3. julija je v egiptovskih zaporih končalo več tisoč članov in privržencev Muslimanske bratovščine. Najmanj tristo zapornikov je v protest proti nemogočim zaporniškim pogojem in maltretiranju začelo z gladovno stavko. Prepolne celice, v katerih naj bi bilo po 60 ljudi, so polne insektov, zapornikom pa je dovoljen zgolj polurni dnevni izhod. Bratovščina je še sporočila, da so obiski zapornikov, pravna pomoč in medicinska nega prepovedani.

Iz zapora pa je bil izpuščen Palestinec Samer al Issawi, ki je zaradi 260 dni dolge gladovne stavke postal pravi simbol odpora v izraelskih zaporih. Prvič ga je izraelska vojska zaprla leta 2002, skupaj z več kot tisoč Palestinci pa je bil izpuščen devet let kasneje v zameno za izpustitev ujetega izraelskega vojaka Gilada Šalita. Kmalu zatem je bil ponovno aretiran, ker naj bi kršil pravila pogojne kazni. Obsojen je bil na dodatnih sedemnajst let zapora, zaradi česar je avgusta 2012 začel gladovno stavko, ki je trajala do aprila letos.

Njegova gladovna stavka naj bi bila najdaljša stavka v dokumentirani zgodovini zapiranja Palestincev, zato je postal svojevrstna medijska zvezda in simbol odpora. Med stavko so ga obiskovali tako palestinski kot izraelski uradniki in ga zaradi strahu pred nasiljem, ki bi lahko izbruhnilo zaradi njegove smrti, prepričevali v prekinitev stavke. Hrano je prenehal zavračati šele, ko mu je bila kazen zmanjšana na osem mesecev zapora.

Gladovna stavka – tretji del. Zanjo se je odločilo tudi kakih 50 nezakonitih priseljencev, več mesecev prisiljenih živeti v nemogočih razmerah v prenapolnjenem sprejemnem centru Porta Galeria blizu Rima. Že pred dnevi si je osem migrantov protestno zašilo usta, sedaj pa naj bi njihovemu zgledu sledilo še nekaj sonesrečnikov. Štirje od prve osmerice so bili po poročanju medijev že izgnani iz države. Zadnji dogodki so poleg nedavno objavljenih posnetkov o nehumanem ravnanju z prebežniki na otoku Lampedusa znova okrepili zahteve po spremembi obstoječe zakonodaje, ki nezakonito priseljevanje opredeljuje kot kaznivo dejanje in predvideva celo zaporne kazni za nezakonite priseljence.

Slavni britanski matematik Alan Turing je bil 59 let po samomoru na prošnjo pravosodnega ministrstva pomiloščen. Turing, oče moderne računalniške znanosti, je odigral glavno vlogo v sesutju Enigme, nacistične električne naprave za kriptografijo sporočil, zaradi česar naj bi se druga svetovna vojna precej hitreje končala. Leta 1952 je bil po obsodbi zaradi homoseksualnosti eksperimentalno kemično kastriran, dve leti zatem pa je storil samomor. Kampanja za povrnitev njegovega dobrega imena se je vlekla dolgo časa. Leta 2009 je tedanji premier Gordon Brown izrekel nedvoumno opravičilo, podpisovanje spletne peticije za njegovo pomilostitev pa se je končalo novembra lani s skoraj 40.000 zbranimi podpisi. Kljub temu je tedanji pravosodni minister McNally prošnjo zavrnil, ker naj bi bil Turing pravilno obsojen glede na tedanje pravne standarde.

Reakcije na pomilostitev so različne. Čeprav vsi poudarjajo krivico, ki se je zgodila Turingu, in njegove zasluge v boju proti nacizmu, pa nekateri izpostavljajo arbitrarnost pomilostitve glede na zasluge posameznika. V 20. stoletju je bilo namreč na podlagi enake obtožbe obsojenih več kot 50.000 moških, ki pa zaradi svoje anonimnosti niso dočakali poprave krivic. Veliko bolj pomembna naj bi bila zato splošna dekriminalizacija homoseksualnosti, ki so jo dosegli borci za pravice LGBT skupin. Nujno bi bilo tudi odprtje arhivov, ki bi dodatno osvetlilo šikaniranje Turinga s strani represivnih organov. V 50. letih je namreč vladala paranoidna ideja o homoseksualnem izdajalcu, ki bo zapeljan s strani sovjetskega agenta prestopil na drugo stran.

Uprava Heliosa je sporočila, da bo še v tem mesecu prenehalo delovno razmerje oziroma bo začel teči 60-dnevni odpovedni rok 6o zaposlenim, hkrati pa so še namignili, da se bodo odpuščanja verjetno nadaljevala tudi po novem letu. Helios je sicer prvo prodano podjetje s famoznega vladnega seznama za privatizacijo podjetij z državnim lastniškim deležem. Novi lastnik, avstrijska družba Ring International Holding, je ob nakupu sicer obljubil, da v prvi fazi ne bo prišlo do zmanjševanja delovnih mest oziroma da bo v prihodnjih letih celo stremel k odpiranju novih. Sindikati so zato na premierko Alenko Bratušek že naslovili odprto pismo, v katerem so jo spomnili na njene besede o prodaji državnih deležev kot poti iz gospodarske krize.

V Žalcu se je uro nazaj odprla javna razdelilna kuhinja. Občina je kot izvajalca zaenkrat dvoletnega projekta izbrala Društvo za pomoč in samopomoč Želva Eureka, v imenu katerega nam je projekt predstavila Natalija Zupančič.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje