OFF v albanskem parlamentu

OFF v albanskem parlamentu

Aktualno-politična novica
13. 4. 2018 - 15.00
 / OFF

Spodnji dom poljskega parlamenta je potrdil spremembe poljske pravosodne reforme. Glavna sprememba je, da minister za pravosodje le ne bo imel možnosti po lastni presoji odstaviti predsednikov sodišč, ampak se bo moral posvetovati s sodniki na dotičnem sodišču. Če bo njihovo mnenje negativno, se bo moral minister posvetovati z nacionalnim sodnim svetom, v katerem ima večino vladajoča stranka Zakon in pravičnost, krajše PiS. Na spremembo se je že odzvala predsednica poljskega Vrhovnega sodišča Malgorzata Gersdorf. Po njenem mnenju spremembe niso zadostne za rešitev spora glede vladavine prava in ne vplivajo na njene najbolj sporne elemente. Razlog za predlagano omilitev reforme poljskega pravosodja naj bi bil že dve leti trajajoč spor z Evropsko unijo. Ta je Poljski zagrozila z odvzemom glasovalnih pravic v Evropskem svetu. Poleg tega se nekatere evropske države zavzemajo za pogojevanje dostopa do evropskih sredstev z vladavino prava in spoštovanjem demokratičnih vrednot.

Francoska policija je iz prostorov univerze Sorbona prisilno odstranila okoli 200 študentov. Ti so bili del skupine, ki je želela v okviru protestov proti predlagani reformi visokošolskega izobraževanja v Franciji zasesti prostore univerze. Policija je po spodletelih pogajanjih med študenti in vodstvom univerze posredovala na povabilo rektorja. Najprej je blokirala dostop do univerze in proti 500 podpornikom študentov, ki so se zbrali pred univerzo, uporabila solzivec. Univerza bo zaradi varnostnih groženj danes in jutri zaprta. Študentje v Franciji proti reformi protestirajo že več tednov. Blokirali so okoli 10 univerz, med njimi so 4 v celoti zaprte. Reformo je francoski parlament sprejel 15. februarja. Razlog za proteste je predvsem uvedba možnosti, da javne univerze same določijo pravila za vpis. Trenutno se lahko študentje, ki opravijo maturo, vpišejo na katerikoli univerzitetni program. To po stališču vlade vodi v prezasedenost univerz in povzroča situacijo, ko 60 odstotkov študentov študija ne zaključi v štirih letih. Namesto rezultatov mature naj bi se po spremembi upoštevale ocene v zadnjem letniku, motivacija in mnenje učiteljev. Kritiki reforme menijo, da je s tem ogroženo brezplačno izobraževanje za vse. Ravno letos sicer mineva 50 let od velikih študentskih protestov leta 1968.

Protesti v šolstvu se odvijajo tudi v ZDA. Po skoraj dveh tednih se je v ameriški zvezni državi Oklahoma zaključila množična stavka učiteljev. Odločitev je največji učiteljski sindikat sprejel, potem ko je kongres zvezne države potrdil okoli 390 milijonov evrov dodatnih sredstev za izobraževanje. Stavka v Oklahomi je bila del ukrepov, s katerimi so učitelji želeli izboljšati svoj položaj v zveznih državah, ki za izobraževanje namenijo najmanj sredstev. Glavne zahteve učiteljev so bile povišanje plač, ki so v primerjavi s sosednjimi državami kar za petino nižje. Učitelji so množično stavkali tudi v Zahodni Virginiji, kjer jim je uspelo doseči 5 odstotno povišanje plač. Stavke se v prihodnje obetajo tudi v Kentuckyju in Arizoni.

Poglejmo na Balkan. V albanskem hramu demokracije vlada kaos. Opozicijski poslanci so predsednika vlade Edija Ramo in ostale ministre zasuli z jajci in moko. Eden od ministrov je opozicijske poslance zalil z vodo. Vse izgrednike je iz parlamenta odstranila parlamentarna varnostna služba. Do incidenta je prišlo med razpravo o uvedbi cestnin, ki jih želi Albanija uvesti na avtocesti proti Kosovu. Zaradi napovedanih cestnin je konec marca prišlo do izgredov, med katerimi je policija aretirala 11 protestnikov. Opozicijska Demokratična stranka vladi očita, da na oblast postavlja kriminalce, zapira pa nedolžne protestnike. Napovedala je tudi spodbujanje državljanske nepokorščine. Ministru in šestim opozicijskim poslancem je bila izrečena 10-dnevna prepoved udeleževanja zasedanj parlamenta.

Vre tudi na Hrvaškem. Hrvaški sabor je ratificiral konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini. Sprejem konvencije, znane pod imenom Istanbulska konvencija, je podprlo 110 od 142 prisotnih poslancev. Proti je glasovalo 30 poslancev, med njimi tudi nekaj poslancev HDZ. Ti tako zaradi svojih prepričanj niso podprli predloga lastne vlade. Konvencija določa obveznosti držav podpisnic glede preprečevanje nasilja nad ženskami in v družini. Del hrvaške javnosti se je na napovedano ratifikacijo konvencije odzval zelo burno. Prepričan je namreč, da uvaja teorijo spola v hrvaško družbo in je v nasprotju s hrvaško krščansko tradicijo. Vlada je v zakon o ratifikaciji vključila interpretativno izjavo, s katero pojasnjuje, da konvencija ne uvaja teorije spora v zakonodajo in izobraževanje ter ne spreminja določbe ustave o zakonski skupnosti kot skupnosti moškega in ženske. Proti konvenciji je potekalo več protestov, najštevilčnejši včeraj v Splitu, kjer se je zbralo 15 tisoč ljudi. Organizatorji protestov so tudi že sporočili, da bodo začeli zbirati podpise za referendum za izstop hrvaške iz Istanbulske konvencije. Za uspeh pobude potrebujejo več kot 350 tisoč podpisov hrvaških volilcev. Vlada je sicer konvencijo, ki je bila sprejeta leta 2011, podpisala že leta 2013.

Za konec še v Pakistan. Nekdanji pakistanski predsednik Nawaz Sharif ne sme nikoli več opravljati javne funkcije. Vrhovno sodišče v Pakistanu je namreč odločilo, da je odstavitev poslancev na podlagi ustavne določbe o “poštenju in zaupanju” dokončna. Sharif je zaradi obtožb o korupciji odstopil že julija, potem ko je Vrhovno sodišče zahtevalo njegovo odstavitev. Sojenje Sharifu še poteka, obtožen pa je, ker ni prijavil plače, ki mu jo je izplačevalo sinovo podjetje, registrirano v Združenih arabskih emiratih. Sharif je funkcijo predsednika vlade opravljal trikrat, njegova stranka Pakistanska muslimanska liga - Navaz pa je največja parlamentarna stranka v Pakistanu.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness