Off v NATO namenjene Črne Gore

Off v NATO namenjene Črne Gore

Aktualno-politična novica
2. 12. 2015 - 15.00
 / OFF

Egipčanske oblasti so za 15 dni podaljšale pripor raziskovalnemu in neodvisnemu novinarju Ismailu Alexandraniju. Priprli so ga v nedeljo na letališču v Egiptu, ko se je vračal s konference o protiterorizmu v Berlinu. Njegov odvetnik je povedal, da so ga priprli na podlagi obtožb, da se je pridružil ilegalni organizaciji, promoviranju te organizacije in širjenju lažnih novic, katerih namen je širiti teror, o podrobnostih pa ni spregovoril. Po klicu na arabsko mrežo za informacije o človekovih pravicah so nam povedali, da ga obtožujejo pridružitve muslimanski bratovščini. S pomočjo  prevajalca smo govorili z odvetnikom Kerimom Addelraiyem, ki sodeluje pri primeru.

izjava je dostopna v posnetku

Več o tem pa v Offsajdu ob peti.

Dolgoletni predsednik Zimbabveja Robert Mugabe v prestolnici Harare gosti kitajskega kolega Xi Jinpinga. Podpisala sta vrsto gospodarskih sporazumov o kitajskem uvozu slonovine ter redkih rudnin in kitajski pomoči pri izgradnji infrastrukture, zdravstva in šolstva v Zimbabveju. Mugabe je pohvalil kitajsko podporo protikolonialističnemu gibanju novih afriških držav. Ob vseh gospodarskih ugodnostih za Kitajsko pa postaja očitno, da je Zimbabve postal nova domina v kitajski neokolonialistični epopeji 21. stoletja.

Članice opozicijske sirske državne koalicije, med drugim tudi predstavniki Svobodne sirske vojske, Sirskega državnega sveta in Kurdskega državnega sveta, so sprejele povabilo na mirovne pogovore, ki bodo potekali v glavnemu mestu Savdske Arabije Rijadu med 11. in 13. decembrom. Po besedah udeležencev konference naj bi si prizadevali spisati dokument, ki bi bil v skladu z Ženevsko izjavo iz leta 2012, ki vključuje zahteve po zaustavitvi nasilja ter obnovitev ustavnega reda. Zunanji minister Savdske Arabije Adel al-Jubeir je izjavil, da je bilo ministrstvo v stiku z raznimi opozicijskimi skupinami, medtem ko so skupine, ki jih imajo za teroristične teroristične, vključno z Islamsko državo, iz pogovorov izključene. Izrazil je tudi upanje, da se bodo strani poenotile do mirovne konference, ki bo januarja na Dunaju. Mirovni pogovori pa ne izključujejo le tako imenovanih terorističnih organizacij, temveč tudi sirski režim, ki v pogovorih ne bo zastopan.

Po drugi strani je sirski predsednik Bašar al Assad pohvalil rusko posredovanje v Siriji, za Rusijo pa je rekel, da jemlje boj proti terorizmu zelo resno. Istočasno se je obregnil ob zahodne kritike, saj je izjavil, da bi “se razmere hitro izboljšale, če Zahod ne bi podpirale teroristov”.

Črni gori so danes na zasedanju v Bruslju uradno potrdili vabilo za pridružitev k zavezništvu zveze NATO. Država bo v zavezništvo dejansko vstopila čez najmanj 18 mesecev, verjetno na julijskem vrhu v Varšavi. Odločitev o priključitvi je prišla 16 let po napadu NATO-vih sil na Črno goro med vojno na Kosovu, ko je bila še del Jugoslavije. Črnogorska opozicija je glede pristopa zahtevala referendum. Glavni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg pravi, da odločitev nima nikakršne povezave z Rusijo, NATO-vi diplomati pa so s tem dali jasno sporočilo Rusiji, da nima nobene besede pri NATO-vem širjenju na Vzhodu.

Rusija nasprotuje kakršnikoli širitvi zveze NATO na države nekdanjega vzhodnega bloka, saj jih razume kot provokacijo, in bo zaradi tega tudi ustavila skupne programe s Črno goro. Na drugi strani pa ZDA podpira priključitev Črne gore in  stabilnost na Balkanu. Na pristop k zvezi NATO čakajo še Gruzija, Makedonija ter Bosna in Hercegovina.

Ostajamo pri Rusiji. Ta je pripravljena na pogovor s turškim zunanjim ministrom Mevlutom Čavušolujem, potem ko je ta vztrajal, da bi se sestal z ruskim ministrom Sergejem Lavrovom v Beogradu na ministrskem svetu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes dejal, da povračilnih ukrepov s strani Turčije ne bo in da bodo svojemu strateškemu partnerju še naprej dobavljali proizvode in hrano, čeprav je Rusija zoper Turčijo odredila gospodarske sankcije.

Vodja mjanmarskegan Narodnega zavezništva za demokracijo, pred petimi leti izpuščena Aung San Suu Kyi, se je po novembrski zmagi na parlamentarnih volitvah sestala s predsednikom Theinom Seinom.  To pomeni prvi korak k mirni uspešni predaji oblasti januarja 2016, ko vlade prvič po letu 1960 ne bo sestavljala vojaška hunta. Ključna točka pogajanj bodo ustavne spremembe, ki so nujne za demokratično prenovo sistema, saj ustava vojski med drugim še vedno zagotavlja veto na spremembo ustave. Ustava Suu Kyijevi zaradi tujega državljanstva njenih otrok še vedno onemogoča zasedanje premierskega položaja. Srečanje je pomembno tudi s stališča sprave med  vojaško hunto in zmagovalko nedavnih volitev, ki je nujen predpogoj za skupno obnovo razpadlih in zastarelih sektorjev zdravstva, šolstva, infrastrukture ...

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness