Evropski parlament je podprl uredbo o varstvu podatkov in direktivo o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih. Uredbo in direktivo ter njuno problematiko predstavi Andrej Tomšič iz urada informacijske pooblaščenke.

Izjava

Nemška vladna koalicija krščanskih demokratov in socialdemokratov je dosegla dogovor glede hitrejše integracije beguncev in sankcij za tiste, ki programu ne bi sledili. Program predvideva obvezno učenje nemškega jezika in nemških običajev, posedovanje tega znanja pa bo nujno za podaljševanje dovoljenja za bivanje v Nemčiji. Vlada bo prosilcem za azil zagotovila finančna sredstva za 100 tisoč delovnih mest, dogovor pa predvideva sankcije, če bodo prosilci zapustili prostore, ki so jim bili dodeljeni za bivanje. V sklopu dogovora zaostrujejo tudi protiteroristično zakonodajo, varnostnim silam za boj proti terorizmu bodo namenili več sredstev, kadrov in pooblastil, okrepili pa naj bi sodelovanje na obveščevalnem področju z ostalimi državami v Evropski uniji in Natu ter z Izraelom. Zakonski osnutek, ki sledi iz dogovora, bodo parlamentu predvidoma predložili 24. maja.

Ukrajinski parlament je sprejel odstop Arsenija Jacenjuka, ki ga bremenijo obtožbe neučinkovitega boja proti korupciji in neuveljavljanja reform, s položaja predsednika vlade in za novega ukrajinskega premierja potrdil imenovanje dosedanjega predsednika parlamenta Vladimirja Grojsmana. Grojsman, ki prihaja iz stranke ukrajinskega predsednika Blok Petra Porošenka “Solidarnost”, se je zavezal boju proti korupciji in pospešitvi reform. Za novega premierja je glasovalo 257 poslancev.

Zaradi pomilostitve makedonskih politikov, povezanih s prisluškovalno afero iz leta 2015, s strani predsednika Gjorgeja Ivanova, o čemer smo poročali v včerajšnjem Offsajdu, se je ponoči na ulicah Skopja na protestih, ki so se sprevrgli v izgrede, zbralo več tisoč ljudi. Aretiranih je bilo 12 oseb, protesti pa so napovedani tudi za danes.

Dan po ameriški objavi poročila o poraznem stanju položaja človekovih pravic na Kitajskem je Kitajska objavila svoje poročilo o človekovih pravicah v Združenih državah Amerike, v katerem izpostavlja policijsko nasilje, nasilje z orožjem ter kršitve človekovih pravic v drugih državah. Washington je, seveda, prepoznal več represije na Kitajskem, izpostavlja pa represijo in prisilo na področju civilnih in političnih pravic, kar se kaže v ostrih napadih na odvetnike in uporabi nasilja, cenzure in samovoljnih pridržanj za zadušitve nestrinjanja s partijo.

Kitajska komunistična partija je z dekretom oznanila, da igranje golfa za partijce ni več zločin. Tega je prepovedal in označil kot šport za milijonarje in “zeleni opij” že Mao Zedong, ko je leta 1949 prišel na oblast.  V osemdesetih letih se je golf ponovno pojavil kot način privabljanja tujih vlagateljev, leta 2015 pa ga je kitajska komunistična partija zaradi gonje proti korupciji za člane partije spet prepovedala, saj naj bi bila golf igrišča gojišče korupcije, kjer se je redno podkupovalo. Navkljub prepovedi se je golf še vedno igralo, sicer v ilegali. Vladni uradniki bodo pri golfu pod nadzorom, saj ga je še vedno prepovedano igrati med delovnim časom, sprejemati članske kartice in ostale ugodnosti ter plačevati stroške z javnim denarjem, kar je bila ustaljena praksa.

Na pobudo Policijskega sindikata Slovenije je danes začel teči 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o novelah Zakona o varstvu okolja, Zakona o trgu finančnih instrumentov in Zakona o sodnih taksah ter spremembah Zakona o družbi Slovenske železnice. Zbiranje podpisov za referendum je del policijske stavke, s čimer bi onemogočali sprejemanje zakonov in ovirali delo Državnega zbora. Po njihovih besedah bodo zgolj ostro nadzirali delo vlade in s tem nadaljevali, dokler ne bo sprejemljive rešitve tudi za policiste.

V sindikatu menijo, da je novela Zakona o varstvu okolja izrazito v interesu kapitala in v škodo lokalnega prebivalstva in okolja, da Zakon o trgu finančnih instrumentov premalo natančno ureja umik obveznosti iz borznega trgovanja in je lahko zato škodljiv za male imetnike. Pri spremembah Zakona o družbi Slovenske železnice so mnenja, da obstaja nevarnost, da bodo družbe, ki smo jih morali dokapitalizirati in poslujejo z dobičkom, prodane neprimernemu lastniku, kar lahko pomeni škodo zaposlenim, gospodarstvu in javnemu interesu, pri spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah pa problematizirajo, da oprošča državo sodnih taks, medtem ko jih bodo morali sindikati še vedno plačevati. To bi v praksi pomenilo, da bo pri sodnih sporih med sindikati in državo slednja v privilegiranem položaju in bo lahko še bolj zavlačevala sodne postopke in finančno izčrpavala tožnike.