OFF vojaškega kadrovanja

OFF vojaškega kadrovanja

Aktualno-politična novica
3. 6. 2016 - 15.00
 / OFF

Začenjamo z nenovico. Sestanek držav izvoznic nafte OPEC na Dunaju se je zaključil brez dogovora, ki bi pripomogel k naraščanju cen surove nafte. Na sestanku je bila s strani več članic, med drugim tudi Savdske Arabije, predlagana zamrznitev obsega proizvodnje nafte, čemur pa je nasprotoval Iran, ki si po sprostitvi sankcij prizadeva dvigniti produkcijo vsaj na 4 milijone sodčkov nafte na dan. Cena nafte se je sicer nekoliko dvignila, saj trenutno znaša 50 ameriških dolarjev na sodček, kar pa je še vedno polovična cena glede na predkrizno obdobje. Navkljub neuspešnim pogajanjem pa sestanek ni bil popolnoma neproduktiven, saj je za generalnega sekretarja bil imenovan Mohammed Barkindo, ki je sicer funkcijo kot vršilec dolžnosti že opravljal leta 2006. Bil je tudi šef državne naftne družbe v Nigeriji, eni izmed tako imenovanih petih ranljivih držav, katerih ekonomija je skorajda v celoti odvisna od nafte.

Ukrajinski parlament Verhovna rada je sprejel spremembe sodnega sistema, ki jim ploska vsa zahodna javnost. Sodniki tako ne bodo več imenovami s strani predstavniškega telesa, temveč strokovne komisije, omejila se bo tudi do zdaj brezpogojna imuniteta. Podkupovalci pa se bodo morali bati tudi novoustanovljenega protikorupcijskega sodišča.

Upe v sodstvo polagajo tudi v Mongoliji, kjer je vrhovno sodišče razsodilo, da se stranka Zelenih lahko udeleži parlamentarnih volitev konec meseca. Slednji je volilna komisija prepovedala udeležbo na volitvah zaradi tehničnih nepravilnosti. Ne glede na možnost sodelovanja na volitvah pa malim strankam ne kaže dobro. Mongolija je namreč nedavno spremenila volilni sistem. Do zdaj je bila uveljavljena mešanica večinskega in proporcionalnega sistema, ki je dovoljevala izvolitev tretjine poslancev po proporcionalnem sistemu. Zdaj bodo vsi poslanci izvoljeni po principu “zmagovalec dobi vse”, ki favorizira dve največji stranki. Najbolje zaenkrat kaže opozicijski Ljudski stranki, saj večina volilnega telesa za slabo gospodarsko stanje v državi krivi vladajoče Demokrate.

Južnosudanski predsednik Salva Kiir je privolil v zahtevo svojega političnega rivala in podpredsednika Rieka Macharja po ustanovitvi odbora, ki bo proučil notranjo delitev države. Predsednik Kiir je namreč z dekretom lanskega oktobra ustanovil 28 zveznih držav in jim dva meseca kasneje določil guvernerje. Machar trdi, da gre za kršitev mirovnega sporazuma, doseženega avgusta lani. Ustava Južnega Sudana sicer predvideva 21 federalnih enot, povečanje števila pa zagotavlja, da bo večino volilnega telesa večine zveznih držav predstavljalo ljudstvo Dinka. A zapletlo se je tudi pri interpretaciji namena odbora. Predsednik Kiir verjame, da je odbor namenjen le določanju notranjih meja držav, medtem ko podpredsednik Machar verjame, da se bo odbor ukvarjal z zmanjševanjem njihovega števila.

Na drugo poloblo. Valu protestov in stavk v Kolumbiji se pridružujejo tudi rudarji drugega največjega rudnika niklja Cerro Matoso. S stavkovnimi dejavnostmi bodo pričeli čez dobrih deset dni. Povod za stavko je odločitev lastnika, avstralskega rudarskega konglomerata South32, da zniža plače in odpusti približno petino od dva tisočih delavcev. Rudarji se bodo tako pridružili kmetom in domorodcem, ki stavkajo že od prejšnjega tedna, ter delavcem privatiziranega telekomunikacijskega podjetja v Bogoti, ki so protestirali ta teden. Proteste so podprli tudi študenti Okrajne univerze v Bogoti, ki jo je delno financiralo prej omenjeno podjetje.

Argentinski predsednik Mauricio Macri je izdal dekret, ki vojski vrača avtonomijo na področju kadrovske politike. Slednja vključuje podeljevanje odlikovanj, višjih činov in premeščanje. Samovlado na tem področju je vojska izgubila po padcu vojaške hunte leta 1983, ki je sedem let poprej v državnem udaru odstavila Izabelo Peron. Do izdaje dekreta je bila vojska podvržena civilnemu nadzoru s strani ministrstva za obrambo. Najnovejša poteza Macrija je le ena v seriji desničarskih ukrepov v Argentini. Vlada se je namreč nekaj mesecev nazaj ponovno prikupila mednarodnemu špekulativnemu kapitalu, ko je sklenila poravnavo s štirimi hedge skladi, ki so nasprotovali prestrukturaciji dolga peronistične vlade Cristine Kirchner.

Bližje domu. Avtonomna pokrajina Vojvodina je dobila novo skupščino. S tem se je tudi končala šestnajstletna vlada Demokratske stranke, saj jo je na aprilskih volitvah premagala Srbska napredna stranka, ki je dobila dobro polovico poslanskih sedežev. Predsednik skupščine Ištvan Pastor si je s tem podaljšal mandat, saj poleg svoje Zveze vojvodinskih Madžarov uživa še podporo napredne in socialistične stranke, podporo pa mu je izrazila tudi Šešljeva Radikalna stranka.

Vlada je na mesto direktorja projektnega podjetja za gradnjo drugega tira 2TDK imenovala Žarka Sajiča, ki je sicer uslužbenec na Slovenskem državnem holdingu. Podjetje je bilo konec marca ustanovljeno z namenom, da najde vlagatelja v drugi tir in izpelje izgradnjo, kasneje pa bo tudi upravljalo z novozgrajenim tirom. Država bo vanj do konca naslednjega leta predvidoma vložila 200 milijonov evrov, ostalo naj bi pristavila domnevni zasebni vlagatelj in Evropska komisija. V Združenju za promet pri Gospodarski zbornici ocenjujejo, da bi vlada na tako pomembno funkcijo morala nastaviti človeka, ki je v logističnih krogih uveljavljen, kar Žarko Sajič po njihovih besedah ni.

OFF je pripravil Zupan, izjave je posnel vajenec Klemen.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness