Vlada je potrdila besedilo predloga za aktivacijo 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim bi vojski podelila izredna pooblastila “pri širšem varovanju državne meje”. Varovanje naj bi se po novem predlogu izvajalo na območju v zračni razdalji pet kilometrov od slovensko-hrvaške meje oziroma do najbližje cestne povezave. Po mnenju vlade varnostne razmere v času zdravstvene krize zahtevajo, da se zaradi zagotavljanja javne varnosti in učinkovitega nadzora zunanje schengenske meje policiji na južni meji pridruži še vojska, ki bo tako predvidoma pripomogla k nezakonitim praksam policije. Ta že zdaj zavrača možnosti podajanja prošenj za azil in migrante raje vrača hrvaškim kolegom, ti pa nato posameznike verižno vračajo prek zelene meje v Bosno in Hercegovino. 

Vlada je besedilo predloga že poslala v obravnavo v Državni zbor, kjer bi se naj - skupaj z interventnim zakonom za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa - o predlogu odločalo v četrtek. Za aktivacijo 37.a člena je potrebna najmanj dvotretjinska podpora prisotnih poslancev, ki je vlada za zdaj še nima. Iz opozicijskih vrst je ukrepom z veseljem prikimal  Zmago Jelinčič na čelu stranke SNS, podporo predlogu pa bi lahko izkazali tudi nekateri poslanci iz stranke LMŠ, a je ta za zdaj še na ravni ugibanj. Medtem ko se v SAB in SD o pošiljanju vojske na mejo še niso dokončno opredelili, v Levici ukrepom jasno nasprotujejo. Za vse, ki jih ob misli na ponovno vojaško patruljiranje na meji zmrazi, pa še tolažba: gre za časovno omejen ukrep, vojska bo v primeru podpore v parlamentu državo pred virusom stražila “samo” tri mesece. No, če se ga ne odločijo spet podaljšati. 

Podobno kot problem z migranti slovenske in hrvaške oblasti rade odlagajo tudi problem radioaktivnih odpadkov na bosanski meji. Sklad za financiranje razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško je tudi uradno prevzel vojašnico Čerkezovac na Hrvaškem, ki leži v bližini bosanske meje. Ta bo tako postala odlagališče radioaktivnih odpadkov iz elektrarne, ki si jo lastita Slovenija in Hrvaška. Mesto odlagališča je po mnenju lokalnih aktivistov iz nevladne bosanske organizacije Green Team načrtovano na neprimerni lokaciji ob reki Uni in bi lahko v nevarnost spravilo več sto tisoč ljudi, ki živijo v njenem porečju. Krajani so glede odlaganja radioaktivnih odpadkov v bližini njihovih domov lani s protesti že izkazali nezadovoljstvo in nestrinjanje, prav tako so k spremembi lokacije večkrat javno pozvali politiki iz Bosne in Hercegovine.

Združene države Amerike še naprej izkazujejo svojo skrb za vrnitev demokracije v Venezuelo. Kljub vse bolj kritičnim razmeram v državi, ki jih je povzročila epidemija, administracija Donalda Trumpa ni pozabila na svoj venezuelski projekt, s katerim nameravajo s položaja odstraniti predsednika Nicolasa Madura. Potem ko sta zvezna tožilca v Miamiju in New Yorku prejšnji teden obtožila Madura tihotapljenja drog v ZDA, se je ameriški zunanji minister Mike Pompeo odločil za spremembo strategije. Pozval je Juana Guaidója, naj se odpove položaju začasnega predsednika Venezuele, k odstopu pa je pozval tudi Madura. Guaidó je vodja venezuelske opozicije, ki ga ZDA in 59 drugih držav, med njimi je tudi Slovenija, od leta 2019 priznavajo za začasnega predsednika. Zdaj ZDA pričakujejo, da bosta Maduro in Guaidó oblikovala prehodno vlado, ki bi v roku 12 mesecev pripravila legitimne volitve. V tem času bi vojska, ki podpira Madura, začasno “obmirovala”. Ameriško zunanje ministrstvo je napovedalo, da bodo ZDA in Evropska unija odpravile uničujoče sankcije proti Venezueli, če bodo volitve verodostojne. 

Medtem iz Venezuele poročajo, da so državni tožilci obtožili Guaidója poskusa državnega udara in poskusa umora. S preiskavo so začeli minuli teden, ko so odkrili skrivališče orožja v Kolumbiji. Tožilstvo trdi, da so z orožjem želeli izvesti državni udar in umoriti predsednika Madura ter njegove sodelavce.

Humanitarna organizacija Amnesty International je ob izidu poročila o letalskih napadih Združenih držav Amerike na Somalijo februarja letos ameriško vojsko obtožila netransparentnega delovanja. Šokantno; vojska ZDA je prikrila uboje civilistov, do katerih je prišlo med februarskimi napadi. Po napadih je namreč vojska sporočila, da so ubili samo pripadnike islamistične skupine Al-Šabab, ki se s somalsko vlado bori za prevzem oblasti. Amnesty poroča, da so pri tem civilne žrtve prikazali kot teroriste. Ni prvič, da vlada Združenih držav Amerike prikriva umore civilistov v Somaliji. V poročilu pred enim letom so bili obtoženi prikritja smrti štirinajstih civilistov v petih različnih napadih, priznali pa so civilne žrtve v zgolj enem od njih. 

Znanstvena redakcija sporoča: Netopirji zavračajo odgovornost za smrti civilistov zaradi koronavirusa. Gotovo ste že slišali nenatančno poenostavitev, da so za novi koronavirus krivi netopirji. Te nočne živali že sicer ne uživajo največjega ugleda v družbi, čeprav so zelo pomemben del ekosistemov, zdaj pa so dobili še stigmo kužnosti. Zato je strokovna skupina iz Centra za kartografijo favne in flore, ministrstva za okolje ter zavoda za varstvo narave pripravila vsebinske poudarke na temo netopirskih koronavirusov. 

Izpostavili so, da gostitelji virusa SARS-CoV-2 niso netopirji, ampak ljudje. Do prenosa virusa na ljudi je po domnevah raziskovalcev in raziskovalk prišlo preko drugih živali, vendar je tudi tu moralo priti do spremembe v samem virusu. Južnoazijski netopirji, pri katerih so zabeležili podobne koronaviruse, kot je novi koronavirus, v Sloveniji ne živijo. Tudi sicer se netopirji stikom z ljudmi najpogosteje izogibajo, zato je za neposredni stik zelo malo možnosti. Netopirji torej ne prenašajo virusa, so pa nepogrešljivi zatiralci škodljivcev in drugih žuželk, kot so recimo komarji.

Tisti, ki živite v večstanovanjskih stavbah, ste verjetno že opazili, da se je v skladu z odlokom vlade začelo vsakodnevno razkuževanje hodnikov in stopnišč. Zveza potrošnikov Slovenije je opozorila na pomanjkljivosti odloka, ki bi moral zagotoviti strokovno izvajanje razkuževanja, a ne na stroške etažnih lastnikov. Prepričani so, da bi tak ukrep za zagotavljanje javnega zdravja morala kriti država. Za zdaj je namreč pričakovano, da si bodo stroške razkuževanja morali razdeliti kar stanovalci, pri čemer mnogi upravniki sploh ne znajo povedati, koliko bodo ti stroški znašali. Odlok med drugim dopušča možnost, da lahko razkuževanje izvajajo kar etažni lastniki ali osebje stanovanjskih upravnikov. Na zvezi potrošnikov poudarjajo, da ne gre samo za čiščenje prostorov in bi zato bilo za izvajanje ukrepa potrebno osebje z zaščitno opremo in ustrezno izobrazbo. 

Vlada že od prvega dne dela nadure tudi na kadrovskem področju. Na dopisni seji je tako razrešila tri člane sveta Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so bili tja imenovani kot predstavniki vlade. Tako so bili zamenjani že vsi predstavniki vlade v svetu, prva je bila razrešena Tatjana Lejko Zupanc v sredini marca. Dosedanji svet je po odstopu Nike Pernat za vršilca dolžnosti direktorja imenoval epidemiologa Ivana Eržena, ki je kritičen do zaostrovanja omejevalnih ukrepov, določenih s strani vlade, kot tudi do prej omenjenega navodila o razkuževanju skupnih prostorov v večstanovanjskih zgradbah.