OFF volitev

OFF volitev

Aktualno-politična novica
23. 5. 2019 - 15.00
 / OFF

... z Narendro Modijem, njegovo nacionalistično-neoliberalno ideologijo ter avtoritarnimi težnjami.
 / 18. 6. 2014
 Štetje 600 milijonov volilnih lističev po gigantskih indijskih parlamentarnih volitvah, ki so se končale 19. maja, še kar poteka. Je pa že jasno, da sta ponovno prepričljivo zmagala hindujska nacionalistična stranka Bharatiya Janata in dosedanji premier Narendra Modi. Skupaj z zavezniki je ekstremistična hindujska stranka, tesno povezana s teroristi, ki napadajo muslimansko manjšino, po predčasnih rezultatih v prednosti s predvidenimi 340 sedeži v 542-članskem parlamentu. Glavna opozicijska izzivalka, Združeno napredno zavezništvo, si jih obeta le 100. Situacijo v ideološko globoko razcepljeni Indiji je za Al Jazeero komentiral Vinod Jose, urednik The Caravan Magazina, rekoč: “Gre za bitko med temi, ki verujejo v večinski nacionalizem, utemeljen na hinduizmu, hindujski zgornji kasti in vegetarijanskih čustvih, ter temi, ki verujejo v pogodbeni nacionalizem, utemeljen na obljubi o omogočanju raznolikosti prebivalstva.”

Predsedniško-parlamentarne indonezijske volitve
 / 18. 4. 2019
 Tudi v Indoneziji je na volitvah 17. aprila zmagal dotedanji predsednik Joko Widodo in - kakor že pred petimi leti - ponovno porazil izzivalca Prabowa Subianta. Po razglasitvi volilnih rezultatov v torek so danes že drugo noč zapored Džakarto pretresali množični protesti Subiantovih privržencev, ki menijo, da je na volitvah prišlo do goljufij. Widodo se je že odzval in na ulice poslal 40.000 vojakov in policistov, blokirana pa so bila tudi nekatera družbena omrežja. Šest ljudi je bilo ubitih, 350 ranjenih, preko 250 pa aretiranih. Po navedbah policije naj bi pri aretiranih protestnikih našli kuverte, polne denarja, med zaslišanjem pa naj bi priznali, da so bili za proteste plačani. Protestniki medtem Widodu očitajo korupcijo in avtoritarnost.

Demokratični procesi pa niso težavni le v južni in jugovzhodni Aziji. Po predčasnih rezultatih predsedniških volitev v Malaviju sta dva izmed treh vodilnih kandidatov, vodja opozicije Lazarus Chakwera in dosedanji predsednik Peter Mutharika, dosegla izenačenih 37 odstotkov glasov. Chakwera, ki je svojo kampanjo gradil predvsem na očitkih o vladni korupciji in Petru Muthariku grozil s pravnim pregonom v primeru svoje zmage, je že izrazil zaskrbljenost nad možnostjo volilnih prevar z vladne strani, ki bi pri tako tesnem izidu zlahka odločilno vplivale na rezultat. Gre za prve volitve v Malaviju, na katerih je kandidatom prepovedano denarno obdarovanje volivcev.

Premikamo se le malo bolj jugozahodno. Bocvana je pravkar ponovno legalizirala lov na slone, ki je bil v tej državi z največjo populacijo afriških slonov prepovedan od leta 2014. Argument za legalizacijo lova je precej tavtološki: prepoved naj bi namreč povzročala težave tistim, ki so nekoč od lova na slone imeli dobiček. Kljub temu, da prihaja do povečanja števila konfliktnih srečanj med sloni in vaščani, pa zadnje raziskave kažejo, da se število slonov v zadnjih letih ni povečalo. Verjetno je odločitev o legalizaciji lova predvsem strategija predsednika, ki si pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami želi zagotoviti podporo ruralnega prebivalstva.

O odločitvi britanskega Vrhovnega sodišča.
 / 30. 6. 2016
 Generalna skupščina Združenih narodov je s 116 glasovi proti šestim na sicer nezavezujočem glasovanju potrdila resolucijo, ki od Združenega kraljestva zahteva vrnitev otočja Čagos Mauritiusu. Otok v Indijskem oceanu je bil nadzor nad otočjem leta 1965 primoran prepustiti v zameno za lastno neodvisnost in 3 milijone funtov. Po pridobitvi otočja so britanske oblasti prisilno evakuirale celotno prebivalstvo in na otokih postavile vojaške baze. Vojaško bazo, iz katere so izvajali tudi bombardiranje Afganistana in Iraka, imajo na otočju sicer tudi ZDA. Tu naj bi CIA tudi mučila osebe, osumljene terorizma. Premier Mauritiusa je sicer zagotovil, da bo, ko oziroma če bo Mauritius nad otočjem Čagos dobil nadzor, dopustil nadaljnje delovanje vojaških baz.

Poveljnik Libijskih uporniških sil Khalifa Haftar je na pogajanjih v Parizu zavrnil Macronove pozive k premirju. Njegove sile so sicer sprožile ofenzivo proti Tripoliju, ki ga obvladujejo milice, povezane s premierjem Fayezom Al-Sarrajem. V spopadih je v zadnjem času umrlo preko 500 ljudi, 75000 pa jih je emigiralo.

Na Irskem, ki sicer slovi po morda največjem številu emigrantov v zadnjih stoletjih, so se mnogi prosilci za azil, pretežno iz držav podsaharske Afrike, organizirali v Gibanje prosilcev za azil na Irskem, predstavnica gibanja iz Malavija pa se bo na dublinskih lokalnih volitvah v petek potegovala za mesto svétnice. Gibanje, ki izhaja iz stavke azilantov, ima danes svoje predstavnike v vseh 35 azilnih centrih na Irskem, prosilce za azil pa želi povezati in organizirati v skupnem boju za izboljšanje stanja v azilnih domovih in skrajšanje postopkov obravnave prošenj za azil. Sistem azilnih domov na Irskem so sicer kritizirali tudi Združeni narodi, v azilnih domovih, ki jih vodijo privatna podjetja, med drugim ameriška multinacionalka Aramark, pa v izjemno bednih pogojih trenutno na azil čaka 6000 prosilcev.

 

Po objavi poročila skupine Info Kolpa o nezakonitih kolektivnih izgonih na slovensko-hrvaški meji
Anonymous
 / 17. 5. 2019
Begunci na balkanski poti pa nimajo niti privilegija irskih. Kot smo že poročali, jim je namreč kršena že pravica, da bi za azil sploh lahko zaprosili. Do tako imenovanih pushbackov - protipravnih vračanj beguncev, preden bi lahko zaprosili za azil - ki jih izvajata slovenska in hrvaška policija, se je opredelil nekdanji predsednik Hrvaške Stjepan Mesić.

Izjava.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness