Po podatkih vzporednih volitev včerajšnjega prvega kroga francoskih parlamentarnih volitev sta izenačeni zavezništvo francoskega predsednika Emmanuela Macrona in levo zavezništvo Nupes, ki ga vodi Jean-Luc Melenchon. Vsako je prejelo približno 25 odstotkov glasov. Na tretjem mestu se je znašla stranka Marine Le Pen Nacionalni zbor z 19 odstotki, sledijo desnosredinski Republikanci, ki so dosegli 14-odstotno podporo. Macron si je aprila zagotovil drugi petletni mandat, zdaj pa poteka glasovanje v podporo njegovemu zavezništvu Skupaj. Temu se v drugem krogu glasovanja obeta zmaga, vprašanje pa je, ali bo prejelo tudi absolutno večino, ki jo je uživalo v zadnjih petih letih. Volitve v Franciji potekajo po tako imenovanem dvokrožnem sistemu. V prvem krogu mora kandidat v svojem okraju prejeti 50-odstotno podporo, ki predstavlja vsaj 25 odstotkov vpisanih volivcev. V primeru, da nihče ne dobi absolutne večine, se kandidata z največ glasovi pomerita v drugem krogu. Po pravilih ta poteka teden po prvem. Končni izid volitev za 577-člansko nacionalno skupščino bo tako znan prihodnjo nedeljo. 

V nedeljo pa so potekale tudi volitve v sosednji Italiji. Odvile so se delne občinske volitve, novi župani bodo namreč izvoljeni v okoli tisoč občinah, tudi v Gorici. Vzporedno je potekal tudi referendum o pravosodni reformi, a je bil ta zavrnjen. Referendum je sestavljalo pet referendumskih predlogov, pri čemer so se trije nanašali na reformo pravosodja, dva pa na področje kazenskega pravosodja in boj proti korupciji. Referendum predvideva odpravo nekaterih že sprejetih zakonov v parlamentu, med katerimi je tudi tako imenovani zakon Severino, ki osebam, obsojenim hujših zločinov, šest let onemogoča kandidaturo na volitvah. Glavni razlog za neuspeh referenduma je nizka volilna udeležba – volišča je obiskalo nekaj manj kot 21 odstotkov volilnih upravičencev, ki so sicer večinsko podprli predlagano. Neuspeh referenduma pa pomeni tudi poraz desničarskih strank Lige in Radikalne stranke, ki sta predlagali reforme. 

Ukrajina je vzpostavila dve poti za izvoz žita, ki potekata preko Poljske in Romunije. Kljub temu pa na poteh prihaja do zastojev, zato je dobavna upočasnjena. Namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Dmitro Senik je zato izpostavil, da država poskuša vzpostaviti še tretji koridor, ki bi potekal preko baltskih držav. Ukrajina je ena največjih izvoznic žita na svetu, a je zaradi ruske invazije prišlo do blokad pristanišč ob Črnem morju. Ukrajina se tako poslužuje izvoza žita preko rek, cest in železnic. Od ukrajinskega uvoza žitaric so najbolj odvisne države Bližnjega vzhoda in v Afriki. 

Britanska vlada je v parlament vložila zakon, s katerim želi enostransko spremeniti nekatere dele severnoirskega protokola. Protokol je bil sprejet med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo v okviru pogajanj ob izstopu Združenega kraljestva iz EU. Z njim so preprečili nastanek trde meje med irskim otokom in preostalim delom kraljestva, z izjemo carinskega nadzora. Temu je namreč podvrženo blago, ki v Severno Irsko pride iz drugih delov Združenega kraljestva. Evropska unija opozarja, da bi enostranske spremembe lahko vodile v trgovinsko vojno, na kršenje mednarodne pogodbe pa je opozorila tudi severnoirska nacionalistična stranka Sinn Féin. Po mnenju Londona gre za zakonite spremembe, s katerimi bi odpravili težave pri izvajanju protokola in poenostavili blagovno menjavo med Severno Irsko in ostalimi deli države. Nov sistem bi dovoljeval, da blago, ki ostaja v Združenem kraljestvu, potuje skozi tako imenovani novi zeleni kanal, brez administrativnih postopkov. Blago, ki potuje naprej v Republiko Irsko in s tem v Evropsko unijo, pa bi bilo še naprej pod nadzorom v skladu z evropskimi predpisi. 

Voditelji Bosne in Hercegovine so na srečanju v Bruslju dosegli dogovor o reformah, ki jih mora sprejeti država za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Sestanka se je udeležila večina predstavnikov od 15 povabljenih parlamentarnih strank ter vsi člani tričlanskega predsedstva Milorad Dodik, Željko Kosmić in Šefik Džaferović. Sporazum predvideva zlasti 14 prednostnih nalog, ki jih je državi naložila Evropska komisija. Reforme je podprlo 12 od 15 voditeljev političnih strank v parlamentu BiH, z izjemo predsednika HDZ Dragana Čovića, vodje srbske stranke DNS Nenanda Nešića in vodjo srbske stranke PDP Branislava Borenovića. Čović je sestanek bojkotiral zaradi hrvaškega člana predsedstva BiH Željka Kosmića, ki ga v največji stranki Hrvatov v BiH ne priznavajo kot legitimnega hrvaškega člana predsedstva. Želja HDZ BiH, da bi še bolj formalizirali etični princip v glasovanju, je tudi v ozadju spora o reformi volilnega zakona.

Iran in Venezuela sta podpisala dvajsetletni sporazum o sodelovanju. Strateški dokument predvideva sodelovanje na področju politike, gospodarstva, financ, turizma, petrokemične industrije in nafte. Obe državi sta namreč med večjimi proizvajalci nafte, ki se že dlje časa soočajo z ameriškimi sankcijami, ki so še bolj kot proizvodnjo surove nafte prizadele rafiniranje naftnih produktov. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je poudaril, da je sodelovanje med državama ključnega pomena za energetski in finančni sektor. Pomembno vlogo za turizem pa bodo igrali direktni leti med Caracasom in Teheranom, ki bodo začeli obratovati od 18. julija dalje. 

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je pri poslovanju občine Kamnik s podjetjem Gumiks ugotovilo kršenje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Občina je pri Gumiksu, s katerim je lastniško in upravljalsko povezana občinska svetnica Mojca Škraba, naročala zaščitne maske. Po podatkih KPK-ja je občina naročila za približno 25 tisoč evrov zaščitnih mask, vrednost dejansko prejetih mask pa naj bi bila okrog 16 tisoč evrov. Občina je naročilo in nakup opravila kljub temu, da je Škraba predhodno sporočila svojo vlogo v podjetju. Zakon prepoveduje poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po navedbah komisije je dejstvo, da se je občinska svetnica izločila iz postopka izbire ponudnika in da so bile pri tem upoštevane določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, nerelavantno, saj velja absolutna prepoved poslovanja med občino Kamnik in podjetjem Gumiks.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič predal poročilo varuha za preteklo leto. V njem je varuh podal 86 novih priporočil. Kljub temu da je število priporočila manjše kot do sedaj, pa je še vedno potreben napredek, je poudaril. Po njegovih besedah so državni organi, organi lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil lani največkrat kršili načelo dobrega upravljanja, enakosti pred zakonom, pravic do invalidov in enakega varstva pravic. Predstavljeno komentira varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Izjava 

Danes se začenja dopisni kongres Stranke Alenke Bratušek, na katerem bodo člani odločali o združitvi s stranko Gibanje Svoboda. Odločitev se pričakuje do konca tedna, predsednica stranke Alenka Bratušek pa pričakuje, da bo pridružitev podprta. Stranka LMŠ je odločitev o združitvi sprejela že pretekli teden. Po združitvi naj bi tako Alenka Bratušek kot Marjan Šarec postala podpredsednika stranke Gibanje Svoboda, obema pa so jima bila v razrezu ministrstev dodeljena ministrska mesta. Šarec je vodenje obrambnega ministrstva že prevzel, Bratušek pa bo ministrstvo za infrastrukturo prevzela po razširitvi vlade z zakonom o vladi.